V petek, 13. oktobra 2023, je kardinal Jean-Claude Hollerich nagovoril udeležence sinode ob začetku razprav v okviru tretjega modula Škofovske sinode. Več o modulih, načrtih dela in vsebinah si lahko preberete tukaj. Kardinalov govor objavljamo v celoti.

Dobro jutro vsem in dobrodošli nazaj v naši dvorani, pripravljeni, da ponovno začnemo hoditi skupaj. Naše potovanje je nenavadno, saj nas ves dan drži v sedečem položaju. A če se ozremo nazaj in pomislimo na dan, ko smo se srečali na ekumenskem bdenju – nista minila niti dva tedna! Mislim, da se vsi strinjamo, da smo hodili skupaj in da smo prehodili dolgo pot.

Fizično smo včeraj skupaj hodili na našem romanju, ki nam je omogočilo, da smo prišli v tesnejši stik s kristjani prve skupnosti in zlasti z mučenci, ki so dali svoja življenja, da bi mi imeli vero. Ta vera v enega Gospoda nas povezuje z njimi; smo del iste Cerkve in imamo isto poslanstvo: svetu oznanjati veselo novico evangelija, Božjo ljubezen in usmiljenje do vsega človeštva in pravzaprav vsega stvarstva. Mučenci in verniki, ki so bili pred nami, so z nami, ko obhajamo evharistijo, kot smo to storili v baziliki. Njihova molitev nas podpira in čutimo, da hodijo z nami: sinoda vključuje celotno Cerkev, ki vključuje vernike v Kristusa iz vseh krajev in časov. Ker je Cerkev romarsko Božje ljudstvo skozi stoletja, potrebuje mano v puščavi, tako kot Izraelovo ljudstvo. Toda mi imamo nekaj boljšega od mane: sprejeti smo v občestvo z našim Gospodom Jezusom Kristusom, križanim in vstalim.

V edinosti s celotno Cerkvijo se zdaj lotevamo dela, določenega za naslednje dni, našega tretjega modula, posvečenega razdelku B2 v Instrumentum laboris. Kot smo se že naučili, ima vsak razdelek in s tem vsak modul naslov, ki ga spremlja vprašanje, ki nam pokaže, kam naj usmerimo svojo pozornost, da se ne bi izgubili. Naslov in vprašanje, ki nas bosta vodila v naslednjih dneh, sta: »Soodgovornost pri poslanstvu: Kako deliti darove in naloge v službi evangelija?«

Naša tema je torej poslanstvo. Na vseh ravneh sinodalnega procesa je bilo zelo jasno rečeno, da je Cerkev »Sinodalna Cerkev, ki je poslana.« Gospodova zapoved, dana apostolom, velja za vse člane naše apostolske Cerkve.

To ni prvič, da smo se med našim potovanjem srečali s temo poslanstva. Nasprotno, nenehno se je pojavljala pri delu drugega modula: občestvo ni zaprto vase, ampak je spodbujeno k poslanstvu; hkrati pa je namen poslanstva prav širjenje obsega občestva, kar omogoča, da se vedno več ljudi sreča z Gospodom in sprejme njegov klic, da bi bili del njegovega ljudstva.

Iz dela zadnjih nekaj dni lahko vzamemo primer, s katerim bomo poudarili perspektivo, s katere bomo razmišljali o poslanstvu. Več govornikov je govorilo o »digitalni celini«. Mnogi med nami vidijo internet zgolj kot orodje za evangelizacijo. Je več kot to. Spreminja naše načine življenja, dojemanja resničnosti in odnosov. Tako postane novo misijonsko območje.

Tako kot se je Frančišek Ksaverij odpravil v nove dežele, ali smo tudi mi pripravljeni in voljni odjadrati proti tej novi celini? Večina nas ne more biti vodnikov v teh novih misijonskih kontekstih ... voditi nas morajo ljudje, ki naseljujejo digitalno celino. Večinoma škofje nismo pionirji tega poslanstva, ampak tisti, ki se učijo na poti, ki jo odpirajo mlajši člani Božjega ljudstva. Več o tem bomo slišali pozneje. Vsekakor nam ta primer pomaga razumeti, zakaj naš naslov govori o soodgovornosti v poslanstvu: vsi krščeni so poklicani in imajo pravico sodelovati pri poslanstvu Cerkve, vsi imajo nenadomestljiv prispevek. Kar velja za digitalno celino, velja tudi za druge vidike poslanstva Cerkve.

To je okvir, v katerega je umeščenih pet delovnih listov za oddelek B2. Vsaka skupina bo obravnavala le enega od njih, pri čemer bo zaupala delu drugih Circuli Minores na drugih delovnih listih, katerih rezultate bomo delili na plenarnem zasedanju. Prvi delovni list obravnava potrebo po poglobitvi pomena in vsebine poslanstva, ki se v naši Cerkvi prenaša z mnoštvom jezikov in podob. To je nadaljnja raznolikost, ki smo jo poklicani sprejeti kot dar, ki nas bogati. Poslanstvo Cerkve je oznanjati evangelij, začenši s kerigmo. To poslanstvo ni omejeno le na naše ustnice, ampak se mora pojavljati v raznovrstnih razsežnostih našega vsakdanjega življenja. K poslanstvu Cerkve sodijo zavezanost celostni ekologiji, boj za pravičnost in mir, prednostna izbira za revne in obrobne ter pripravljenost biti odprt za srečanje z vsemi.

Drugi delovni list se osredotoča na duhovništvo v Cerkvi. Tudi tokrat bomo slišali nekaj pričevanj. Nekoliko bolj se želim ustaviti pri ostalih treh delovnih listih, saj mora biti zasedanje, kot je naše, pri njihovi obravnavi zelo previdno. Kot člane Božjega ljudstva nas vse teme Instrumentum laboris tesno zadevajo in se nas dotikajo. Toda te tri to počnejo na poseben način. Dejansko je v zvezi s temi tremi temami vsak od nas nosilec stališča, ki je bistvenega pomena, vendar smo za učinkovito obravnavo tem poklicani, da se zavedamo tudi svoje pristranskosti. Najbolje boste razumeli, kaj s tem mislim, če si ogledate tri delovne liste.

Večina nas je moških. Toda moški in ženske prejmejo isti krst in istega Duha. Ženski krst ni slabši od krsta moških. Kako lahko zagotovimo, da bodo ženske čutile, da so sestavni del te misijonarske Cerkve? Ali moški zaznavamo raznolikost in bogastvo karizem, ki jih je Sveti Duh podaril ženskam? Ali ni to, kako se obnašamo in razmišljamo, pogosto odvisno od naše pretekle izobrazbe, družinske vzgoje in izkušenj ali predsodkov in stereotipov naše kulture? Ali se počutimo obogatene ali ogrožene, ko si delimo skupno poslanstvo in ko so ženske soodgovorne za poslanstvo Cerkve na podlagi milosti našega skupnega krsta?

Poleg tega, da smo moški, nas je večina tudi posvečenih duhovnikov. V Božjem ljudstvu so tudi druge sestavine, druge karizme, drugi poklici in druge službe. Kakšno je razmerje med posvečeno službo in drugimi krstnimi službami? Vsi poznamo podobo telesa, ki jo uporablja sveti Pavel. Ali smo pripravljeni sprejeti, da so vsi deli telesa pomembni? Ali smo pripravljeni sprejeti, da je Kristus glava telesa in da telo lahko deluje le, če je vsak del povezan z glavo in drugimi deli? Ali lahko telo naše Cerkve deluje usklajeno ali pa se posamezni deli vrtijo v vse smeri?

Zadnji delovni list zadeva škofe, katerih služba po Gospodovi volji strukturira občestvo Cerkve. Kako jo je treba prenoviti in spodbujati, da bi se izvajala na način, primeren sinodalni Cerkvi? Večina nas je škofov. Ta tema nam torej predstavlja poseben izziv, saj bo odgovor nanj neposredno vplival na naše vsakdanje življenje, na to, kako upravljamo svoj čas, na prednostne naloge našega zanimanja, na pričakovanja Božjega ljudstva do nas in na to, kako si zamišljamo svoje poslanstvo.

Dobro se moramo zavedati stopnje in intenzivnosti svojega udejstvovanja. In ko smo tako vpeti v določeno vprašanje ali resničnost, še bolj potrebujemo pogum, da stopimo korak nazaj, da bi pristno prisluhnili drugim, v sebi naredili prostor za njihovo besedo in se vprašali, kaj nam Duh po njih predlaga. To velja za način, kako poslušamo tiste, ki niso škofje in so zato nosilci drugačnega stališča, pa tudi druge škofe, saj ima navsezadnje vsak od nas svoj način biti škof. V veliko pomoč nam je lahko izmenjava lastnih izkušenj s škofovanjem in kako se je to sčasoma spreminjalo.

Ustvarjanje prostora za besede drug drugega je poudarek, ki ga moramo v teh dneh še naprej gojiti, saj se nam metoda pogovora v Duhu vse bolj približa. Moderatorji poročajo, da imajo Circuli Minores v povprečju več dela v drugem krogu. Prav to je trenutek, ko je vsakdo pozvan, da za trenutek odloži svoje stališče, svoje razmišljanje, da bi bil pozoren na odmeve, ki jih v njem vzbudi poslušanje drugih. To ni podaljšanje prvega kroga, temveč priložnost, da se odpremo nečemu novemu, nečemu, o čemer morda nikoli nismo razmišljali na ta način. To je dar, ki ga je Duh pripravil za vsakega od nas. Ista pozornost do poslušanja se mora nato nadaljevati tudi med generalnimi zasedanji: kot smo bili v preteklih dneh pogosto opomnjeni, naj proste intervencije izražajo odmeve na spoznanja, ki so jih delile skupine neposredno pred tem. Zato bo pomembno, da bodo poročila Circuli Minores in intervencije poročevalcev vedno bolj predstavljala točke zbliževanja in razhajanja, predvsem pa vprašanja, ki jih je treba raziskati, in predloge za konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihodnjem letu.

Kot ste videli, se v tem modulu dotikamo nekaterih ključnih točk naše sinode. Ne podajmo prenagljenih odgovorov, ki ne upoštevajo vseh vidikov teh težkih vprašanj. Imamo teologe, s katerimi se lahko posvetujemo, in imamo čas, da molimo in poglobimo vprašanja, ki smo jih opredelili zdaj, da bi prišli do zaključka na drugem zasedanju oktobra 2024.

Gospodu se zahvaljujem za vsakega od nas, za naše osebne izkušnje, za to, da živimo svojo službo, da hodimo s Kristusom v času, ki je naš. Zahvaljujem se tudi tistim, ki nam pomagajo nadaljevati ta razmislek: Ignazia Angelini s svojimi svetopisemskimi spoznanji, profesorju Carlosu Galliju s teološkimi spoznanji in tistim, ki bodo po njih ponudili svoja pričevanja. Pomagajo nam, da se poglobimo v teme in vprašanja ter jih predvsem uokvirimo. V luči tega, kar bomo slišali na tem uvodnem srečanju, lahko vsakdo popravi govor, ki ga je pripravil za prvi krog Circuli Minores danes popoldne.

Vsakemu od nas in vsem nam kot skupščini želim čas plodnega poslušanja Duha.