V soboto, 18. februarja 2012, bo papež Benedikt XVI. na konzistoriju v Vatikanu podelil kardinalske insignije (znamenja) 22 novim kardinalom Katoliške Cerkve. Sveti oče je kardinale imenoval na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2012.

Med novimi kardinali je 18 tistih, ki še niso dopolnili 80. leta starosti, zato lahko v primeru volitev novega papeža vstopijo v konklave, štirje pa so prejeli kardinalski naziv zaradi posebnih zaslug. Imena novih kardinalov so:

• msgr. Fernando Filoni,
• msgr. Manuel Monteiro De Castro,
• msgr. Santos Abril y Castelló,
• msgr. Antonio Maria Vegliò,
• msgr. Giuseppe Bertello,
• msgr. Francesco Coccopalmerio,
• msgr. João Braz de Aviz,
• msgr. Edwin Frederik O'brien,
• msgr. Domenico Calcagno,
• msgr. Giuseppe Versaldi,
• George Alencherry,
• msgr. Thomas Christopher Collins,
• msgr. Dominik Duka,
• msgr. Willem Jacobus Eijk,
• msgr. Giuseppe Betori,
• msgr. Timothy Michael Dolan,
• msgr. Rainer Maria Woelki in
• msgr. John Tong Hon.

Kardinali, ki v primeru konklava nimajo volilne pravice, naziv pa so si zaslužili z zvestobo in predanostjo Cerkvi so:

• Lucian Mureşan,
• msgr. Julien Ries,
• p. Prosper Grech ter
• p. Karl Becker.

Kardinali in konzistorij

Kardinalski zbor od samih začetkov ustanove tvorijo papeževi svetovalci in sodelavci, njihov izbor in konkretne pristojnosti pa so se skozi zgodovino spreminjali. Sprva so bili v njem nekateri rimski duhovniki in diakoni ter škofje iz škofij blizu Rima.

Leta 1150 je bil oblikovan kardinalski zbor z dekanom na čelu (vloga je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in komornikom, ki je bil gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so kardinali izključni volivci papeža. Od 12. stoletja naprej so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Kardinali so princi Cerkve, zato imajo naslov eminence. Tisti kardinali, ki živijo v Rimu, so vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju Vatikana.

Kardinali imajo izključno pravico do volitev novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Simbolično so razdeljeni na tri redove in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov (kan. 351, § 1 ZCP). Kardinalskemu zboru predseduje dekan (trenutno kardinal Angelo Sodano), oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan (trenutno kardinal Roger Etchegaray). Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih (kan. 353 ZCP). Če vodijo različne dikasterje oziroma ustanove Rimske kurije ali Svetega sedeža, so vabljeni, da papežu podajo odpoved od aktivne službe ob dopolnitvi 75 let starosti.

Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Po trenutno veljavnih pravilih (apostolska konstitucija Universi Dominici gregis) je zgornja meja števila kardinalov volivcev 120, ki pa ga lahko papež kot vrhovni voditelj katoliške Cerkve po lastni presoji prekorači.

Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeža. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo v primeru volitev novega papeža posebno vlogo.

Konzistorij (lat. con-sistere, biti skupaj, sestati se) je v času rimskega imperija označeval častni zbor dostojanstvenikov, ki mu je predsedoval cesar, kasneje pa senat rimskega papeža in pomeni zbor kardinalov, zbranih okrog papeža. Konzistorij je sprva obravnaval tako pravne kot administrativne zadeve, pozneje pa se je njegova vloga spremenila.

Konzistorij danes opredelimo kot sejo kardinalov, ki ji predseduje rimski papež. Zakonik cerkvenega prava v kan. 353 določa, da kardinali z zbornim delovanjem pomagajo vrhovnemu pastirju predvsem na konzistorijih, na katere se zbirajo po papeževem naročilu in pod njegovim predsedstvom.

Konzistoriji so lahko redni ali izredni. Na redni konzistorij papež skliče vsaj tiste kardinale, ki so v Rimu, kjer se posvetujejo o tehtnejših zadevah splošnega značaja ali zaradi velikih slovesnosti (npr. imenovanje novih kardinalov ali razdelitev njihovih služb (prim. kan. 350, § 5)). Redni konzistorij je lahko javen, nanj pa so lahko povabljeni tudi posebni gostje. Na izredni konzistorij papež skliče vse kardinale, kadar to narekujejo posebne in nujne potrebe Cerkve. Ima samo posvetovalni značaj in ni javen.

Televizija Exodus bo iz Vatikana neposredno prenašala:

• v soboto, 18. februarja 2012, ob 10.30 konzistorij in podelitev kardinalskih insignij novim kardinalom,
• v nedeljo, 19. februarja 2012, ob 9.30 iz bazilike sv. Petra v Rimu sveto mašo papeža Benedikta XVI. ob somaševanju novih kardinalov ter
• v ponedeljek, 20. februarja 2012, ob 11.00 srečanje svetega očeta z novimi kardinali v dvorani Pavla VI.