Iz raziskave ki je bila pred kratkim opravljena med Evropskimi škofovskimi konferencami izhaja, da je Katoliška Cerkev v Evropi pozitivno odgovorila tako na nujne potrebe migrantov in pribežnikov kot na poziv papeža Frančiška za sprejem beguncev. Ponujena podpora vključuje nujno pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni ter postopno integracijo v Evropo.
Raziskava je bila opravljena jeseni 2015 s strani Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Mednarodne katoliške komisije za migracije (ICMC), da bi orisali natančno podobo pomoči, ki jo je Cerkev ponudila v trenutni migrantski krizi ter si podelili primere dobrih praks na konkretne izzive.
Medtem, ko so odgovori s škofovskih konferenc pokazali, kako je Cerkev preko svojih organizacij in struktur aktivno vpeta pri pomoči migrantom in beguncem, je potrebno poudariti tudi, kako so se papež Frančišek in evropski škofje obrnili na mednarodno skupnost s pozivom, da bi storila vse za vzpostavitev miru in varnosti. Vojna in spopadi ostajajo poglavitni razlogi za sedanjo migrantsko krizo. Brez politične volje, ki bi imela za cilj vzpostavitev miru, solidarnost in globalni razvoj, bo sedanja kriza pripeljala do neizogibnega stopnjevanja napetosti, strahu in nasilja.
Specifične razmere v vsaki evropski državi zahtevajo rešitve po meri, ki bodo temeljile na odgovornosti. Na podlagi teh načel in v sodelovanju s katoliškimi ter nekatoliškimi organizacijami, Cerkev razvija svoje odgovore k sodobni krizi, ki je na globok način prizadela človeštvo.
Iz raziskave izhajajo naslednji izsledki:
1. Zahvaljujoč dolgoletni, redni in preizkušeni izkušnji Cerkve pri nudenju pomoči migrantom, je bila Cerkev v Evropi sposobna ponuditi svojo pomoč in učinkovite rešitve številnim izzivom sodobne krize.
2. Na povabilo papeža Frančiška ter glede na nujne potrebe migrantov in beguncev je Cerkev v Evropi pokazala veliko odprtost in razvila konkretne načine kako »sprejeti tujca«.
3. Pomoč, ki jo je ponudila Cerkev je pokazala, kako pripomore razumevanje potreb migrantov k boljšemu medsebojnemu spoštovanju ljudi, k spremembam odnosa do tistih, ki bežijo da bi rešili svoje življenje in premagali strah. Usmiljenje bolje razumemo v dogodkih, kot so današnji in še bolj, ko imajo ljudje določeno ime in obraz.
4. Delovanje Cerkve vključuje tudi takojšnjo pomoč tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč ali dolgotrajna dejanja za lažjo integracijo.
5. V večini primerov Cerkev sodeluje z državnimi organi. Njene pristojnosti so usmerjene k boljšemu osveščanju in k razvoju politik, ki bodo prispevale k boljši socialni koheziji in razvoju.
6. Pri odgovarjanju na reševanje težav globalnih migracij se Cerkev sooča s številnimi izzivi in težavami: omejena finančna sredstva, porast pomanjkanja solidarnosti med državami, neprimerne strategije na globalni ravni, porast ksenofobije in občutka nevarnosti.
7. Stiki z matično Cerkvijo in diasporo se razlikujejo od ravni sodelovanja in glede na namene, ki jih le-ti imajo. Prisotnost duhovnikov, ki izhajajo iz izvornih držav migrantov, se je izkazala za zelo koristno pomoč pri premostitvi razlik in za vzpostavitev dialoga.
Sedanja dramatična situacija ljudi zahteva razpršene rešitve v vsaki državi, resnično zavzetost, solidarnost in odgovornost vseh.
Pri raziskavi so sodelovale škofovske konference naslednjih evropskih držav: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Moldavija, Poljska, Portugalska, Združeno kraljestvo, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina in Madžarska.
Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) vključuje štiriintrideset evropskih škofovskih konferenc, ki jih zastopajo njihovi predsedniki. Člani Sveta so tudi nadškofje iz Luksemburga, Kneževine Monako, Cipra ter škof iz Kišinjeva v Moldaviji in eparh škofije Mukačevo iz Ukrajine. Status rednih gostov imata predsednik Kazahstanske škofovske konference in jeruzalemski latinski patriarh. Predsednik Sveta je nadškof iz Esztergoma-Budimpešte in madžarski primas kardinal Péter Erdö, podpredsednika pa sta nadškof iz Genove v Italiji kardinal Angelo Bagnasco in nadškof iz Przemyśla na Poljskem msgr. Józef Michalik. Generalni tajnik Sveta je dr. Duarte da Cunha, sedež tajništva pa je v St. Gallnu v Švici.
Slovenijo od 1. avgusta 2013 zastopa predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
