Tajništvo Slovenske škofovske konference je zbralo podatke in uredilo digitalno publikacijo Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020, ki zajema podatke za desetletje 2009–2019.
Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije, ki so jih pridobile od župnij, Konferenca redovnih ustanov Slovenije, društva in druge cerkvene ustanove. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Svetega sedeža Annuarium Statisticum Ecclesiae 2018.
LETNO POROČILO KATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI 2020
Leta 2018 je imela Slovenija 2.095.861 prebivalcev, od teh je bilo 1.509.986 katoličanov (72,11 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota. V Sloveniji je 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).
V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2019 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.014 duhovnikov (745 škofijskih in 271redovnikov), 37 stalnih diakonov, 443 redovnic in 647 katehistinj in katehistov.
V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.
Osebe v Cerkvi na Slovenskem:
- 14 škofov,
- 745 škofijskih duhovnikov,
- 271 redovnih duhovnikov,
- 1014 vseh duhovnikov,
- 37 stalnih diakonov,
- 443 redovnic,
- 647 laiških katehistinj in katehistov,
- 9.809 ključarjev oz. članov ŽPS ter
- 11.500 prostovoljk in prostovoljcev Karitas.
Redovništvo
V šestih škofijah deluje 12 moških in 15 ženskih redovnih skupnosti ter 7 svetnih ustanov oziroma novih oblik Bogu posvečenega življenja skupnosti. V letu 2019 je bilo v Sloveniji 756 redovnic in redovnikov (649 z večnimi zaobljubami). Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Po dostopnih podatkih slovenski redovi imajo v lasti 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3).
Zakramenti
V letu 2019 je bilo v Sloveniji podeljenih:
- 10.455 krstov,
- 9.388 prvih obhajil,
- 8.110 svetih birm,
- 2.488 cerkvenih porok ter
- posvečenih 6 novomašnikov.
Sakralna kulturna dediščina:
- 3 (nad)škofijski arhivi
- 1 muzej krščanstva na Slovenskem
- v letu 2019 je v štirih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 22.974 oseb.
Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi). Po dostopnih podatkih škofij Celje, Koper, Murska Sobota, Novo mesto in Nadškofije Ljubljana je v letu 2019 v petih slovenskih (nad)škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 23.703 oseb.
Katoliške izobraževalne in socialne ustanove v Cerkvi na Slovenskem:
- 31 vzgojno-izobraževalnih zavodov,
- v katoliških vrtcih 1.661 vpisanih otrok,
- 1.823 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,
- 350 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter
- v 15 domovih za ostarele bivalo 1.264 oskrbovancev.
V okviru Katoliške cerkve v Sloveniji in po njenih pravnih osebah (škofijah, župnijah, redovnih skupnostih ipd.) deluje:
Na področju visokega šolstva:
- Katoliški inštitut
- Teološka fakulteta UL
- 12 študentskih domov
Na področju srednjega šolstva:
- 4 katoliške gimnazije
- 4 dijaški domovi
Na področju osnovnega šolstva:
2 katoliški osnovni šoli
Na področju predšolske vzgoje:
20 vrtcev
Na področju glasbenega šolstva:
- 5 zasebnih katoliških glasbenih šol
- 4 orglarske šole
- Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu.
V 20 katoliških vrtcev je bilo vpisanih 1.661 otrok, kar na tej ravni izobraževanja predstavlja 2,02 % vseh vključenih v programe. V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,29 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,1 % populacije v posamezni generaciji. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.
Dobrodelnost Katoliške cerkve v Sloveniji
Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas še zdaleč ni edina oblika dobrodelnosti. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška cerkev v Sloveniji podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Tako so katoliški verniki v Sloveniji med letoma 2009 in 2019 darovali skupaj 631.814,51 EUR ter v letih 2001–2019 za Sveto deželo namenili 1.243.942,43 USD. Skupni znesek darov v letih 2001–2019 znaša 2.860.206,50 EUR.
Slovenska karitas
V letu 2019 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas:
- bilo razdeljenih 3.380 ton hrane;
- 13.070 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic;
- 11.961 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke;
- 1.565 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti;
- 107 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči;
- v letovanja družin, otrok in starejših je bilo vključenih 621 oseb.
Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so:
- opravili 677.316 ur prostovoljnega dela,
- izvedli več kot 12.392 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 6.980 gospodinjstev;
- v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 19.531 starejših;
- prostovoljci so v več kot 74.915 obiskih razveselili preko 34.614 starejših;
- 3.196 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja;
- več kot 17.500 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodek; od tega 297 v centre za mlade in otroke.
Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Dejstva o financiranju Katoliške cerkve v Sloveniji:
- Katoliška cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije ...) se večinoma financirajo z darovi vernikovin donacijami.
- Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.
- Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.
- Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva.
- Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena(prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).
- Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost (glej poglavje 2.9.1 Namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem). Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RSv povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost. Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, na Češkem, v Litvi, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem).
Dr. Tadej Jakopič
Tiskovni predstavnik SŠK
