Življenjepis ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. dr. Alojzija Šuštarja

Nadškof Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem. 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika, na praznik vseh svetih (1. novembra 1946) pa je tam daroval tudi novo mašo. Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze s pomočjo prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. V službo ga je sprejel škof v starodavnem mestu Chur. V letu 1968 je postal rektor nove Visoke bogoslovne šole v Churu, istega leta pa ga je škof Johannes Vonderach imenoval za škofovega vikarja. Od 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil v domovino. Dne 23. februarja 1980 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvečenje. Njegovo škofovsko geslo je bilo Božjo voljo spolnjevati. Znani so njegovi napori, da bi bil božič dela prost dan in da bi tudi po domovih za starejše in v bolnišnicah ter v zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. Pri tem je oral ledino, saj je te ustanove osebno obiskoval in tam daroval maše. V zgodovino slovenskega naroda se je neizbrisno zapisal z dejavnostmi in osebnim vplivom na narodnem in mednarodnem področju v času osamosvajanja in mednarodnega priznanja Republike Slovenije.

Nadškof Šuštar je bil globoko duhoven človek, mož močne vere in zaupanja. Velik je bil v vdanem prenašanju trpljenja. Bil je zelo delaven, discipliniran in natančen. Zavedal se je, da je težave mogoče reševati le s pogovorom. Pri tem je bil jasen in odločen. Širina in odprtost za vse dobro sta bili značilnosti njegovega značaja, ki sta mu pomagali navezovati stike in graditi mostove med ljudmi različnih nazorov in prepričanj.

Nadškof Šuštar je umrl na praznik apostolov Petra in Pavla 29. junija 2007 v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Pokopan je v ljubljanski stolnici.