Dragi bratje in sestre,
Najlepša hvala za vašo prisotnost pri t. i. Rdeči maši, ko ob začetku sodnega obdobja prosimo Boga za Svetega Duha, ki naj napolnjuje še posebej tiste, ki ste zaposleni v državnih ustanovah in tiste, ki delujete v sodni veji oblasti oz. pravosodju. Pri tej sveti maši bomo molili še prav posebej za vse tiste, ki včasih v težkih in nepredvidljivih razmerah skrbite za pravno državo. Obenem pa se članom Akademskega društva pravnik zahvaljujem za vabilo in organizacijo te rdeče maše in za vse njegovo delovanje in podporo.
V Katoliški Cerkvi je na različnih koncih sveta običaj, da se pravniki in študentje prava ob začetku sodnega obdobja oziroma na začetku akademskega leta v jesenskem času zberejo k evharistični daritvi, kjer prosijo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju. Ime »rdeča maša« izhaja iz rdeče barve liturgičnih oblačil duhovnikov in predstavlja barvo pravičnosti in Svetega Duha. Poleg tega so se sodniki v zgodovini rdečih maš vedno udeleževali v sodniških togah, ki so bile v preteklosti v večini primerov rdeče barve. Začetki obhajanja rdečih maš segajo v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu že v 12. stoletje. Tradicija se je do danes ohranila predvsem v ZDA, v Kanadi in v Združenem kraljestvu. V ZDA se rdečih maš vsako leto poleg velikega števila pravnikov, odvetnikov, državnih uradnikov in ostalih javnih delavcev, udeležujejo tudi posamezni sodniki zveznega vrhovnega sodišča. K rdeči maši so povabljeni vsi, katerih delo v veliki meri zaznamuje prizadevanje za pravičnost v svetu.
Rdeča maša za pravnike
Rdeča maša pa je obenem priložnost, da se spomnimo sv. Tomaža Mora in sv. Janeza Fisherja, pravnika in škofa, ki sta se uprla pritiskom in v imenu pravičnosti in resnice pretrpela mučeniško smrt. S tem sta dokazala, da ste tudi pravniki in sodniki zavezani etičnemu načelu pravičnosti, ki daleč presega zgolj legalno pravičnost, ki je danes v večini primerov rezultat strokovnih usklajevanj, političnih preigravanj in včasih celo kompromisov. Zato imajo prav tisti, ki trdijo, da ste pravniki in sodniki tisti, ki s svojim smislom življenja in celostno integriteto kažete na temeljne vrednote resnice, pravičnosti in enakosti, brez katerih ni mogoče varovati dostojanstva človeške osebe, učinkovito zagotavljati mir in sankcionirati krivice in kazniva dejanja. Prav tako pa ste tudi tisti, ki se morate za pravičnost pogumno upreti pritiskom in včasih zanjo dati tudi svoje življenje.
V naši Cerkvi, si navkljub zunanjim in notranjim pritiskom, prizadevamo za vladavino prava. Pravni standardi, kot minimum pravičnosti, so norma, ki jo želimo kot verska skupnost uresničiti v vsaki kulturi in družbi. Ta pravičnost pa se v zadnjih letih vedno znova postavlja na tehtnico, ko se soočamo z ogrožanjem temeljnih pravic človeka, še posebej, ko gre za nerojenega in bolnega, pa tudi, ko gre za razumevanje njegove pravice do verske svobode. Ob številnih razpravah v svetu in pri nas o definiciji zakonske zveze, statusa nerojenega življenja, evtanazije, se stališče naše verske skupnosti pogostokrat in namenoma postavljajo v konflikten položaj s t. i. skupinami, ki v imenu strpnosti in miru ogrožajo in kršijo temeljne ustavne in človeške pravice vsem tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Zato je ključnega pomena, da se sodniki in pravniki zavedate, da ste vi tisti, ki imate posebno odgovornost za svobodo izražanja, spoštovanje dostojanstva vseh ljudi in ki skrbite za versko svobodo in svobodo vesti kot temeljna postulata vsake demokratične družbe.
Včasih se zgodi, da je sodnik oz. pravnik ob zavzemanju za resnico in pravičnost lahko osamljen in izpostavljen različnim pritiskom. To ni vedno enostavno prenašati in tistim, ki ste takšnim pritiskom izpostavljenim, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem za pokončno in strokovno držo. Prav tako pa nas družbene razmere v svetu in naši državi vabijo, da se zavedamo še ene zelo pomembne vrednote – to pa je vrednote zavezništva in sodelovanja med pravniki in kristjani.
Tisti, ki ste že kdaj obiskali Varšavo, ste verjetno obiskali tamkajšnji znameniti Muzej odpora. V njem se obiskovalci lahko seznanijo z eno najbolj pogumnih dejanj v zgodovini Druge svetovne vojne – to je z Varšavsko vstajo. Skupina pogumnih Poljakov se je poleti leta 1944 odločila, da se bo z orožjem in pogumom uprla nacističnemu okupatorju. Vendar ta muzej danes ne ohranja samo spomina na ta dogodek. Obiskovalca tudi seznani, da so prebivalci Varšave začeli odpor v upanju, da jim bodo Američani in Britanci z letali pomagali pri boju za svobodo in življenje ter da bodo nekaj kilometrov oddaljeni vojaki Rdeče armade prišli na pomoč. Iz zgodovine je znano, da ameriška in britanska letala niso prišla ter da ruskih vojakov ni bilo. Njihovo upanje se je v nekaj tednih odpora razblinilo v krvavem maščevanju nacistov. Zato je Muzej vstaje v Varšavi tudi spomin in opomin, kam lahko pridemo, če v življenju in pri delu nimamo zaveznikov in če ne sodelujemo, pa naj bo to v vojni, miru, družbi ali pa, ko gre za udejanjanje pravičnosti v sodnem sistemu.
Dragi bratje in sestre,
Časi so takšni, da smo brez zaveznikov vedno obsojeni na propad in da naša prizadevanja za pravičnost in mir niso vedno uspešna. Primer nedavne izvolitve člana Vrhovnega sodišča v ZDA so samo en primer, kakšnim pritiskom ste danes sodniki in pravniki lahko izpostavljeni. Obenem pa tudi primer, kaj je mogoče doseči, če se dobri ljudje med seboj povežejo. Zato vas vabim, da se vsi skupaj – vi kot pravniki in mi vsi kot kristjani – še bolj povežemo ter se zoperstavimo formalnim in neformalnim skupinam zla, ki nas želijo osamiti v našem prizadevanju za resnico in pravico. Tudi če se v vsem ne strinjamo, če imamo različne poglede na svet; premagajmo vse te razlike takrat, ko gre za dobro in pravičnost. Zato naj bo današnja maša lepa priložnost, da se vsi skupaj povežemo z Bogom in ga prosimo za dar sodelovanja. Samo tam, kjer je sodelovanje in preseganje razlik, tam je mogoče najti upanje. In kjer je upanje, tam lahko najdemo moč za uresničevanje pravičnosti. Naj nas pri vašem delu spremlja On, ki je pot, resnica in življenje. Amen.
Dr. Tadej Strehovec
