Cleveland, 5. in 6. septembra 2015
V svojem življenju sem bil večkrat pri vas kot odgovoren škof za Slovence po svetu v letih 1990-2000, a sem prvič na Baragovih dnevih. Vse duhovnike, vas, dragi rojaki iz Clevelanda, iz drugih krajev Amerike, iz Canade in od doma ter vse tu zbrane prisrčno pozdravljam v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih škofov.
Baraga je bil l. 1853, na praznik vseh svetih posvečen za škofa. In že to je bilo zanj poleg krstne milosti vabilo k svetosti. S pobožnostjo, versko gorečnostjo in požrtvovalnim misijonskim delom je napolnil svoje življenje, tako, da so ob smrti 19. januarja l868 mogli zapisati, da je umrl mož s čisto dušo, spokornim življenjem, plamtečo gorečnostjo, v službi Bogu in najbolj ubogimi. Sodobniki so na njem opazili svetost in delavnost.
Od l. 1930 potekajo pogovori in potem proces za beatifikacijo Božjega služabnika škofa Friderika Baraga. Ves organizacijski del postopka mora izpeljati marquettska škofija, Slovenci tukaj v Ameriki, doma in drugod po svetu pa smo povabljeni, da to delo goreče podpiramo z vztrajno molitvijo in z gmotno podporo.
In prav to je namen Baragovih dnevov, ki so se začeli v Marquettu l. 1948, spodbujati v ljudeh zavest o pomenu svetniškega škofa Baraga.
Svetost je v zedinjenju s Troedinim Bogom, v katerem človek najde svojo popolno in neminljivo srečo. Svetost je tudi naš poklic. Jezus pravi: Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče. Svetost ni le sad našega prizadevanja, ampak v prvi vrsti sad Božje milosti. Po milosti pride v nas do globoke preobrazbe, tako da je sv. Pavel mogel govoriti: Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus. Kristus sam nadaljuje svoje življenje v svojih izvoljenih, ki so se velikodušno odpirali delovanju Svetega Duha.
Naš čas ne sme zapasti skušnjavi in svetništvo izključiti iz vsakdanjega življenja. Težiti je treba za tem, da bi bilo naše krščanstvo čim bolj verodostojno in prepoznavno. Naš čas potrebuje osebnosti, ki nam zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom, morejo pomagati, da začutimo Božjo navzočnost med nami. Tu ne mislimo le na že razglašene svetnike in blažene, kot na Slomška in Grozdeta. Mislimo tudi na Kristusove učence kot je bil Božji služabnik škof Friderik Baraga in na mnoge druge, za katere potekajo postopki, da bi bili razglašeni za blažene (duhovnik Danijel Halas, škof Janez Gnidovec, nadškof Anton Vovk, p. Vendelin Vošnjak, g. Andrej Majcen…, da omenim le nekatere). Pri srečanjih s temi osebnostmi so ljudje neposredno začutili Božjo bližino.
Kakor v preteklosti, tako se mora tudi danes svetost živo in radostno kazati, uteleševati in razodevati v življenju. Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet (sv. Janez Pavel II. v Mariboru 1996).
Kristjani so v vseh zgodovinskih obdobjih potrebovali vzornike, po katerih so se zgledovali, in pa priprošnjike. Biti nam mora omogočeno, da občudujemo odsev Kristusove podobe v ljudeh in osebnostih iz preteklosti, kakor tudi v ljudeh, ki živijo v enakih življenjskih okoliščinah kakor mi. Ljudem je potrebna gotovost, da je tudi danes mogoče biti zvest, veren, čist, pošten, usmiljen, potrebujemo konkretne zglede uresničenega življenja po evangeliju in pa zagotovilo, da je v Cerkvi prisotna karizma svetosti. Potreba po svetnikih iz lastne družine, lastnega rodu, naroda in kulture je še močnejša pri ljudeh in narodih, ki so nedavno sprejeli krščanstvo.
Tukaj po Ameriki imajo nekatere župnije dan in noč izpostavljeno Najsvetejše v češčenje in molitev. Tudi stolnica sv. Petra v Marquettu.
Škof Baraga je vsak dan eno uro premolil pred Najsvetejšim. Od tod je prihajala moč in rodovitnost njegovega misijonskega dela in tu je zorela njegova svetost. Radi se v to verigo molivcev vključujmo tudi mi.
Ne izgubite zaupanje v Boga, da more On, ki je vse ustvaril iz nič, Božjega služabnika Friderika Baraga potrditi s čudežem, da je svetnik. Baraga pa naj vsakemu izmed nas pomaga v lastnem življenju čim lepše uresničevati v sebi Božjo podobo in dobro srce.
msgr. Metod Pirih
upkojeni koprski škof
