Dobro je, da je velika noč spomladi, saj nam tako še narava pomaga krepiti vero v vstajanje in v življenje. Mrtva narava se prebuja, vstaja od mrtvih. Sveto pismo pravi, da je tudi Jezus vstal od mrtvih. Še več. Cerkev uči in kristjani verujemo, da bo tudi človek vstal k novemu, večnemu življenju.
Na veliko noč beremo v prvem berilu odlomek Petrovega govora, v katerem apostol pravi: »Veste o Jezusu iz Nazareta …« (Apd 10,38). Peter je poslušalce spomnil na to, kar so že vedeli, pa vendar niso verovali, niso živeli v skladu s tem védenjem. Oznanil jim je Jezusa iz Nazareta, ki je delal velika znamenja, ki je umrl, a tudi vstal od mrtvih (prim. Apd 10, 34-43). To je bilo Petrovo pričevanje. To je bilo njegovo prepričanje, da nekaj vedeti o Jezusu pomeni predvsem verovati v njegovo vstajenje od mrtvih. To je bilo Petrovo zagotovilo, da lahko svojo vero v Jezusovo vstajenje naslonim na priče. Mi danes nimamo le prvotnih prič, tistih, ki so se o veliki noči srečali z Jezusom. Mi imamo še druge priče. To so predvsem svetniki, ki jih je »velika množica« (Raz 7,9).
»Veste o Jezusu …« Škofje in duhovniki vsako nedeljo govorimo o njem, pa še med tednom ob različnih priložnostih, verni in neverni pa poslušate naše oznanilo. A vedeti še ne pomeni verovati in živeti.
O veliki noči obnavljamo svojo vero v Jezusovo in naše vstajenje. Vero v vstajenje in večno življenje krepimo in izpovedujemo, ko redno in zavzeto opravljamo svoje dolžnosti, ko lepo pripravimo in obhajamo velikonočna in vsa druga bogoslužja, ko smo pri vsem svojem delu zazrti tja čez, v tisto, česar »oko ni videlo, uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo« (1 Kor 2,9), ko potujemo s tistimi, v katerih prepoznavamo vzornike in priprošnjike.
Apostol Peter je vedel o Jezusu tisto bistveno, ker se je z njim srečeval tri leta. Več je vedel o Jezusu na véliki petek, ko ga je po zatajitvi Jezus pogledal in se ga usmilil. Še več je vedel po veliki noči ob srečanjih z vstalim Jezusom. A največ je Peter vedel o Jezusu takrat, ko je v Rimu pretrpel mučeniško smrt in se z Jezusom srečal iz obličja v obličje. In Peter zdaj ve vse o Jezusu. Ker je pri Njem in ga gleda »iz obličja v obličje«.
O veliki noči delajmo korake v to smer. Tudi če se opotekamo, omahujemo, padamo, nas vstali Jezus spremlja in krepi. On, ki tako razlaga Božjo besedo, da postaja naše srce goreče. On, ki dan za dnem pred našimi očmi blagoslavlja in lomi kruh ter nam daje sebe v hrano. Temelj temu dogajanju je Jezus postavil na veliko noč s svojim vstajenjem od mrtvih. Zato je noč velika, ker iz nje klije tudi za nas novo, večno življenje.
Slovenski škofje želimo velikonočno upanje v večno življenje in zato tudi veselje vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in trpečim.
Vaši škofje
Velikonočna voščila slovenskih škofov
Velikonočno voščilo nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta
Velikonočno voščilo nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla
Velikonočna poslanica škofa msgr. Andreja Glavana
