Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislav Zore je 27. januarja 2020 naslovil na Kongregacijo za nauk vere vprašanji glede možnosti vpogleda žrtev in njihovih zagovornikov v spise cerkvenih sodišč v primerih spolnih zlorab. V Navodilu glede zaupnosti primerov, ki je izšlo 4. decembra 2019, je namreč navedena tudi odprava papeške tajnosti v primerih, ko so bila ta kazniva dejanja storjena skupaj z drugimi kaznivimi dejanji.
Nadškof Zore je v dopisu Kongregaciji za nauk vere zastavil naslednji vprašanji:
Ali imajo žrtve spolnih zlorab in njihovi zastopniki vpogled v spise cerkvenih postopkov glede na določila v reskriptu Navodila glede zaupnosti primerov? Če to pravico imajo, pod kakšnimi pogoji lahko dobijo vpogled ter v katerem delu?
Kako Navodilo glede zaupnosti primerov ureja možnost dostopanja do informacij v sodnih spisih iz preteklosti? Ali ima Navodilo tudi retroaktiven učinek in velja za pretekle zadeve?
Na zastavljeni vprašanji nadškofa Zoreta je Državno tajništvo pridobilo mnenji Vrhovnega sodišča apostolske signature in Papeškega sveta za zakonodajna besedila ter podalo naslednji odgovor:
Navodilo je ukinilo papeško tajnost samo pri prijavah, sodnih postopkih in odločitvah, ki zadevajo kazniva dejanja, o katerih govorijo 1. člen motu propria Vos estis lux mundi z dne 7. januarja 2019 in 6. člen Normae de gravioribus delictis motu propria Sacramentorum Sanctitatis tutela sv. Janeza Pavla II. z dne 30. aprila 2001 ter poznejša dopolnila.
Navodilo torej ne prejudicira celotnega področja tajnosti, ki je lastno dejavnosti cerkvenih sodišč, kar je tudi drugod zapisano kot poslovna tajnost. Omenjeno polje zasebnosti, tudi po uveljavitvi Navodila, ostaja nedotaknjeno kot vedênje, ki je lastno cerkvenemu sodišču in cerkveni pravičnosti do vsakega vernika, ki je sodeloval pri procesu.
Žrtve in njihovi zagovorniki nimajo absolutne pravice dostopati do informacij v sodnih spisih procesa, ampak lahko zaprosijo za vpogled v določene zadeve ter pri tem izpostavijo razloge, ki bodo podprli njihovo prošnjo. Izdaja dovoljenja je zaupana diskrecijski pravici pristojnega cerkvenega sodnika.
Navodilo nima retroaktivnega učinka, zadeva torej samo pravde, ki so bile sprožene ali še potekajo po njegovi objavi (prim. kan. 9 ZCP).
Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK