Papež Frančišek ob sklepu zasedanja sinode: Rad bi se skupaj z vami zahvalil Gospodu, da nas je v minulih dneh spremljal ter vodil z lučjo Svetega Duha

»Iz srca polnega hvaležnosti ter zahvaljevanja bi se rad skupaj z vami zahvalil Gospodu, da nas je v minulih dneh spremljal ter vodil z lučjo Svetega Duha… Prav tako se zahvaljujem vsem vam, sinodalni očetje, bratski delegati, poslušalci, poslušalke ter pomočniki za vašo dejavno in rodovitno udeležbo. Nosil vas bom v molitvah ter prosil Gospoda, naj vam povrne z obiljem svojih milostnih darov.« Tako je papež Frančišek začel nagovor ob zaključku plenarnega zasedanja 3. izredne sinode o družini na temo Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije. Potem ko so v soboto, 18. oktobra, sinodalni očetje glasovali o posameznih točkah zaključnega poročila, so svoje delo sklenili s poslušanjem nagovora papeža Frančiška, pesmijo Te Deum in blagoslovom.


Tolažbe

»Iskreno lahko rečem, da smo v duhu kolegialnosti in sinodalnosti resnično živeli to izkušnjo sinode, družno to etapo, to skupno pot.« Sveti oče je zatem predstavil tolažbe, ki jih je doživljal ob poslušanju pričevanj »resničnih pastirjev, ki z modrostjo nosijo v srcu veselja in solze svojih vernikov«, pričevanj družin, ki so se udeležile sinode in so podelile s sinodalnimi očeti »lepoto ter veselje njihovega zakonskega življenja.« Nadaljnja tolažba za papeža Frančiška je bilo tudi to, da je na tej prehojeni poti vsak, ki se je čutil močnejšega, imel za dolžnost pomagati šibkejšemu, tisti, ki je bil bolj izkušen, ponuditi svojo pomoč drugim, četudi preko soočenj.


Skušnjave

»Ker pa je bila sinoda tudi pot ljudi, so bile ob tolažbah tudi potrtosti, napetosti in skušnjave od katerih naj omenim sledeče: sovražna zakrknjenost ali hotenje zapreti se v zapisano črko ter ne pustiti se presenetiti Bogu, Bogu presenečenj; uničevalna dobrota, ki v imenu nekega varljivega usmiljenja povija rane, ne da bi za njih prej poskrbela in jih pozdravila; skušnja spremeniti kamen v kruh, da se prekine dolgi, težki in boleči post, kakor tudi skušnjava spremeniti kruh v kamen in ga vreči v grešnike, slabotne ter bolne, oziroma spremeniti to v neznosna bremena; skušnjava stopiti s križa, da bi bilo ljudstvo zadovoljno in ne ostati tam ter tako izpolniti Očetovo voljo, torej popustiti svetnemu duhu, namesto da ga prečisti in ukloni Sveti Duh; skušnjava, da bi prezrli depostum fidei, da bi se imeli za lastnike in gospodarje, ne pa varuhe, oziroma po drugi strani, skušnjava, prezreti resničnost tako, da se uporabi pretirano natančen ali pa izpiljen jezik, s katerim se lahko reče veliko, pove pa nič.«

Ob teh skušnjavah je papež Frančišek dejal: »Dragi bratje in sestre, te skušnjave nas ne smejo prestrašiti, čuditi, sploh pa ne vzeti poguma, saj noben učenec ni večji od svojega učitelja. Če je bil torej Jezus skušan in so ga imenovali celo Beelzebul, gotovo Jezusovi učenci ne smejo pričakovati, da bodo z njimi bolje ravnali.«

Nadalje je sveti oče spregovoril o Cerkvi, Gospodovem vinogradu, rodovitni Materi in skrbni Učiteljici, ki se ne boji zavihati rokavov ter zliti olje in vino na rane človeštva, o papežu ter njegovi nalogi, ki je zagotavljati edinost Cerkve ter spominjati pastirje, da je njihova prva naloga hraniti čredo, ki jim jo je Gospod zaupal. »Torej, Cerkev je Kristusova, je Njegova Nevesta, in vsi škofje v občestvu s Petrovim naslednikom imajo nalogo ter dolžnost, varovati jo ter služiti ji, in sicer ne kot gospodarji temveč kot služabniki.«

Sveti oče je nagovor zbranim v sinodalni dvorani zaključil z besedami: »Dragi bratje in sestre, sedaj imamo leto dni časa, da z resničnim duhovnim razločevanjem zorijo predlagane ideje ter najdemo konkretne rešitve za tolike težave in številne izzive, s katerimi se morajo družine soočati ter dati odgovore na številna malodušja, ki zajemajo ter dušijo družine. Leto dni dela torej na 'Relatio synodi', ki je zvesti ter jasen povzetek vsega tega, kar je bilo rečeno, razpravljano tako v tej dvorani, kakor po majhnih skupinah. Škofovskim konferencam bo poslano kot Lineamenta (Smernice).


Naj nas Gospod spremlja in vodi na tej poti v slavo Njegovega imena ter na priprošnjo Blažene Device Marije in sv. Jožefa. In prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala.«

Sledila je pesem Te Deum ter blagoslov.

Besedilo je s strani Radia Vatikan.