Svetovna konferenca sekularnih inštitutov je od 21. do 25. avgusta imela plenarno zasedanje na temo Ponovno odkriti lastno identiteto. Papež Frančišek je udeležencem zasedanja in vsem članom konference poslal posebno pismo po državnem tajniku kardinalu Pietru Parolinu. Izpostavil je nekaj osrednjih elementov, ki bistveno prispevanju k identiteti sekularnih inštitutov v današnjem času, na primer formacija, prepoznavanje znamenj časov, razločevanje in ustvarjalnost, molitev in bratska ljubezen.

Sekularnost in posvečenost morata hoditi skupaj
Izvirnost in posebnost »sekularne posvečenosti« se uresničuje, kadar »sekularnost in posvečenje hodita skupaj v življenjski enotenosti«. In ravno ta sinteza, ta združitev, po papeževem prepričanju predstavlja največji izziv za sekularne inštitute. Potrebna je prenovljena sinteza, z pogledom vedno uprtim v Jezusa ter hkratno potopitvijo v življenje sveta. »Narediti sintezo med posvečenostjo in sekularnostjo pomeni predvsem med seboj povezati ta dva vidika, ne da bi se ju kadar koli ločilo. Prav tako pomeni sestaviti ju, ne pa enega prekriti z drugim … Narediti sintezo prav tako pomeni, da se en element ne sme podrediti drugemu: sekularnost in posvečenost morata hoditi skupaj,«izpostavlja sveti oče. Ne moreš namreč biti najprej laik, potem pa posvečen, niti najprej posvečen, zatem pa laik; istočasno si posvečen laik.

Formacija in občestvo

Da bi se ohranilo stalno razločevanje, ki pomaga vzpostavljati ravnovesje, je temeljnega pomena formacija. Ta mora voditi člane sekularnih inštitutov, da bi lahko v polnosti odgovarjali na poslanstvo ustanov, obenem pa vstopali v realnost današnjega sveta. Formacija je pomembna, ker zahteva stalen napor za oblikovanje združenosti med posvečenostjo in sekularnostjo, med delovanjem in kontemplacijo. Pomembno je vzgajati za tesen in oseben odnos z Bogom, ki je obenem obogaten s prisotnostjo bratov in sester. »Ne zahteva se skupnostnega življenja, a občestvo z brati je bistveno. Vse življenje se mora oživljati in imeti odtis občestva z Bogom in z bližnjim.«

Ljubezen do Boga, ljubezen do sveta
Papež zatrjuje, da delovanje v sekularnem svetu poteka na prostranih obzorjih, zato pa je nujna stalna pozornost na znamenja časov. Zgodovino je treba brati, razumeti in interpretirati; vanjo se je treba umestiti na konstruktiven in rodoviten način, da bi ji pustili evangeljski odtis in jo usmerili proti Božjemu kraljestvu. Ta poklicanost zato vsebuje stalno napetost pri oblikovanju sinteze med Božjo ljubeznijo in ljubeznijo do ljudi, ko se živi duhovnost, ki je zmožna povezati načela, ki prihajajo od zgoraj, iz Božje milosti, in načela, ki prihajajo od spodaj, iz človeške zgodovine. Rast v ljubezni do Boga neizogibno vodi v rast v ljubezni do sveta in obratno.

Ste znamenja in orodja Božje ljubezni v svetu
Papež posvečene laike vabi, naj v svet vnašajo Božjo logiko in prispevajo k uresničevanju tistega novega človeštva, ki ga želi Sveti duh. Bog je tisti, ki oblikuje sintezo med sekularnostjo in posvečenostjo. Zahvaljujoč njemu se lahko uveljavlja preroštvo, ki vsebuje razločevanje in ustvarjalnost, spodbujena od Duha. »V Kristusu ste poklicani,« izpostavlja papež Frančišek,»da ste znamenja in orodja Božje ljubezni v svetu, vidna znamenja nevidne ljubezni, ki vse prežema in hoče vse odrešiti, da bi vsako stvar privedla v trinitarično občestvo, ki je izvor in zadnja izpolnitev sveta.«

Skrb za molitveno življenje in za družinsko življenje
Po papeževih besedah je še posebej nujno skrbeti za molitveno življenje: »Biti moški in ženske molitve, tesnega prijateljstva z Jezusom, pustiti, da je On Gospod našega življenja.« Prav tako je treba skrbeti za družinsko življenje: »Niste obvezani živeti v skupnosti, a biti morate prižgano ognjišče, iz katerega lahko mnogi moški in ženske črpajo luč in toplino za življenje sveta.« Človeško bitje namreč ni nek otok, pri čemer papež opozori, da se je treba izogibati brezbrižnosti do drugih.

Biti šole svetosti in živeti ljubezen
Če je naloga posvečenih laikov »preobraziti svet«, je treba današnjemu človeku z življenjem vpiti, da je možen nov način biti, živeti, biti v odnosu s svetom in z drugimi, biti novi moški in ženske v Kristusu. Sveti oče pri tem spomni na čistost, uboštvo in pokorščino in spodbudi, naj so »prednje krilo Cerkve v novi evangelizaciji«.  Nova evangelizacija pa je možna, če izhaja iz novosti življenja, ki jemlje za svoja Kristusova čustva in njegovo daritev vse do smrti. Največji izziv za sekularne inštitute je torej »biti šole svetosti«. Iz vsakega cerkvenega inštituta bi moral priti prav poseben »stil svetosti«: svetost, ki je utelešena v dejavnosti vsakega dne, v male in velike dogodke, kjer cveti ustvarjalnost vere, upanja in ljubezni. Pomemben element za novo evangelizacijo je po prepričanju svetega očeta tudi »živeti bratsko ljubezen«.  Izpostavi občestvo: vsi člani sekularnih inštitutov so poklicani, da ga živijo, v običajnih situacijah sveta, sami, v družini, v skupinah bratskega življenja, v skladu s svojimi konstitucijami, s tem ko aktivno sodelujejo v življenju inštituta.

»To je pot,« beremo v sklepnem delu pisma, »poklicani od Gospoda, da mu sledimo v svetu, prinašamo ljubezen do sveta, ljubimo najprej Njega z vsem srcem in ljubimo vsakega brata z očetovskim in materinskim srcem. Ne podlezite navadi, da bi postali plehki,« opozori papež Frančišek in spomni na Jezusove besede: »Če se pa tudi sol pokvari, s čim se bo popravila?« (Lk 14,34).

Vir: Radio Vatikan.