Pozdrav je namenil tudi delegaciji iz italijanske škofije Teramo-Atri, škofu Lorenzu Leuzziju in predstavnikom civilne oblasti. Letošnje jaslice, ki so iz keramike, prihajajo iz Castella.
Znamenje upanja
Tako božično drevo kot jaslice so letos bolj kot kadarkoli prej »znamenje upanja za Rimljane in romarje, ki jih bodo lahko prišli občudovat«, je dejal sveti oče ter se zaustavil pri tema dvema »ikonama« božiča. »Drevo in jaslice pomagajo ustvariti božično vzdušje, ki spodbuja z vero živeti skrivnost Odrešenikovega rojstva. V jaslicah nam vse govori o 'dobri' revščini, evangeljski revščini, ki nas dela blažene: ko kontempliramo sveto družino in različne like, nas pritegne njihova razorožujoča ponižnost. Marija in sv. Jožef sta iz Nazareta prišla vse do Betlehema. Zanju ni prostora, niti sobice (prim. Lk 2,7); Marija posluša, opazuje in vse hrani v svojem srcu (prim. Lk 2,19.51). Jožef išče prostor, ki bi ga preuredil zanjo in otroka, ki se bo rodil. Pastirji so protagonisti v jaslicah kakor v evangeliju. Živijo na odprtem. Bdijo. Oznanilo angelov je zanje in takoj gredo iskat Odrešenika, ki se je rodil (prim. Lk 2,8-16).«
Jezus je naš mir, veselje, moč, tolažba
Sveti oče je nadaljeval, da nas praznik božiča spominja, da je »Jezus naš mir, naše veselje, naša moč, naša tolažba«. »A da bi sprejeli te darove milosti, se moramo čutiti male, uboge in ponižne kot so osebe iz jaslic. Tudi ob tem božiču, sredi trpljenja pandemije, je Jezus, majhen in nebogljen, 'Znamenje', ki ga Bog podarja svetu (prim. Lk 2,12). Čudovito znamenje, kot se začne Pismo o jaslicah, ki sem ga pred enim letom podpisal v Grecciu,« je spomnil papež in povabil, naj ga v teh dneh beremo.
Gospod naj povrne razpoložljivost in velikodušnost
Papež je ob koncu ponovno izrazil zahvalo in voščil za praznike: »Predragi, iz srca hvala vsem vam! Tudi tistim, ki danes niso mogli biti prisotni, ter tudi tistim, ki so sodelovali pri prevozu in pripravi drevesa in jaslic. Gospod naj vam povrne vašo razpoložljivost in velikodušnost. Voščim vam za božič, poln upanja, ter prosim, da voščilo ponesete tudi vašim družinam in vsem vašim sodržavljanom. Zagotavljam vam svojo molitev in vas blagoslavljam. In tudi vi, lepo prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala.«
Nadškof Cvikl: Sporočilo upanja in miru
Na začetku avdience je svetega očeta nagovoril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Prenesel mu je pozdrave s strani slovenskih škofov, slovenske vlade in predvsem slovenskih vernikov ter vseh ljudi dobre volje. Spomnil je, da je Slovenija prvič poklonila božično drevo leta 1997. Letos ga Vatikanu poklanja drugič, in sicer ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti države. Nadškof Cvikl je dejal, da smreka prihaja z ozemlja, prepojenega s krvjo mučencev: »To božično drevo, ki ga letos poklanjamo, ima 30 metrov za 30 let. Prihaja z območja, ki je prežeto s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. 75 let mineva od takrat, ko so umirali in trpeli ti mučenci. Drevo je raslo na tem ozemlju in nosi s sabo sporočilo upanja in miru. Kajti ti, ki so umirali, so umirali z vero. Umirali so z rokami, dvignjenimi k Bogu in so čutili Božjo bližino tudi v tako težkih trenutkih. Tako tudi to božično drevo želi sem prinesti to upanje, vero in ljubezen Boga, ki se vedno sklanja k nam.«