Danes, 12. septembra 2016 je bila na Občini Kamnik podpisana darilna pogodba, v kateri smo sestre uršulinke Občini Kamnik podarile samostan v Mekinjah z zemljiščem znotraj obzidja. Zaključujemo dolgo obdobje iskanja, odločanja in reševanja vprašanj glede Uršulinskega samostana v Mekinjah. Za nas, sestre uršulinke v Sloveniji, je bil to zahteven čas. Zavedamo se, da je bilo zadnje leto zahtevno tudi za marsikaterega domačina ali domačinko iz Mekinj. Mekinjski samostan je častitljiv spomenik duhovnosti in kulture in je del identitete kraja. Ustanovljen je bil leta 1300, za klarise. Uršulinke pa smo v njem bivale dobrih 112 let. Samostan smo kupile v slabem stanju. Veliko naših moči in sredstev je bilo vloženih v ta samostan, tudi v stavbo. Zato za nas to ni samo neka nepomembna stavba, tudi za tiste sestre ne, ki nismo živele v njej.
Ko smo dobile vrnjen še drugi del stavbe (leta 1990), ne pa sredstev, ki naj bi sledila kot povračilo za storjeno krivico z odvzemom lastnine in nemožnost uporabe, smo se znašle v stiski. Del stavbe smo obnovile že pred letom 1990, za kar smo morale prodati večji del polja ter hišo na Pristavi. Po letu 1990 pa smo prejele pomoč od sester iz tujine, prav tako za obnovo dela stavbe, imenovan Marijin dom. V njem so se zbirale mnoge skupine otrok, mladih, zlasti birmancev in tudi odraslih. Iskale smo rešitev za neobnovljeni del stavbe, a takrat nismo našle posluha, da bi se stavbo uporabilo za potrebe kraja, za vrtec, dom starejših ipd., zato smo se odločile, da stavbo odtujimo. Vzdrževanje celotne stavbe bi za nas predstavljalo stroške, ki jih ne bi mogle pokriti s prihodki, ki jih imamo. Težko smo gledale, kako pred našimi očmi del samostana propada. Ustanovile smo posebno komisijo in najprej iskale kupca. Našle smo morebitnega tujega kupca, vendar pa nismo mogle biti dovolj gotove, da bo stavba ostala v službi kraja in da bodo v njej potekale dejavnosti, ki vanjo sodijo, z ozirom na njeno lego (tik ob župnijski cerkvi) ter na njeno zgodovino. Zato smo od teh dogovorov odstopile. Tudi v domovini nismo našle kupca, ki bi bil primeren za nakup celotnega samostana. Postopoma smo zmanjševale število sester v skupnosti. Do 13. septembra 2015, ko smo skupnost zaprle, so bile v njem štiri sestre.
Papež Frančišek je spodbudil redovne skupnosti, da podarijo prostore, ki jih ne uporabljajo ali jih ne morejo uporabljati. Ob njegovih spodbudah smo bile potrjene, da smo storile prav, ko smo šle že pred tem v razločevanje ali naj samostan podarimo. Leta 2013 smo se odločile, da ga podarimo. Najprej smo ga ponudile v dar ljubljanski nadškofiji, a ta ima za pastoralno delo že dovolj stavb ter tudi veliko stavb za vzdrževanje.
Junija 2015 smo obvestile župana občine Kamnik, g. Marjana Šarca, da že vrsto let iščemo rešitev za zgradbo samostana v Mekinjah, ki je prevelika za naše potrebe in možnosti, in da smo ga pripravljene podariti občini Kamnik. Želele smo, da bi bile v njem dejavnosti, ki bodo v korist lokalni skupnosti. V skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine je na območju mekinjskega samostana dopustna sakralna, kulturna ter izobraževalna namenska raba. Želele smo in želimo, da ta velik kulturni spomenik ostane vraščen v okolje. Gospodarski svet Nadškofije Ljubljana je ocenil, da bi bil samostan preveliko breme tudi, če bi ga sprejela v dar Župnija Mekinje. Ponudile smo ga še nekaterim drugim cerkvenim ustanovam in gibanjem. Ko je bil objavljen krajši prispevek na POP TV o našem slovesu iz Mekinj, 13. septembra 2015, se je oglasilo več interesentov, vendar nismo nikogar prepoznale bolj primernega kot Občino Kamnik.
Občinski svet Občine Kamnik je 21.oktobra 2015 izglasoval, da Občina Kamnik sprejme dar samostana.
Potem ko so stekli vsi potrebni postopki za podaritev Občini Kamnik, je Uršulinsko vrhovno vodstvo v Rimu z dovoljenjem Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja dne 18.5.2016 dalo dovoljenje za podaritev samostana z zemljiščem znotraj obzidja Občini Kamnik. Vrednost darilne pogodbe je 3.009.789,40 EUR.
V darilni pogodbi je zapisano, da se obdarjenec zaveže uporabljati dar na spoštljiv način, tako da se spoštuje zgodovina objekta in njena prejšnja namembnost.
Upamo, da ga bo Občina znala ovrednotiti, dati v prave roke in uporabiti za prave potrebe okolja. Komisiji, ki bo pripravila načrt glede uporabe, želimo dobro in konstruktivno delo.
Zahvaljujemo se gospe Maji Prebil iz Odvetniške pisarne Potočnik in Prebil za strokovno spremljanje in vse opravljeno delo v celotnem postopku predaje samostana ter gospe Maji Sušnik in gospe Ivanki Ogrinec z Občine Kamnik za požrtvovalno sodelovanje v dobro lokalne skupnosti.
Provincialat uršulink Rimske unije
zanj s. Zorica Blagotinšek, provincialna predstojnica
Več na strani Občine Kamnik.
