Papež Benedikt XVI. bo v soboto, 24. novembra 2012, na rednem javnem konzistoriju šestim novim kardinalom podelil insignije in nazive oz. diakonije ter tako povečal kardinalski zbor na 211 članov.
Novi kardinali so prefekt Papeške hiše nadškof msgr. James Michael Harvey, libanonski maronitski patriarh njegova blaženost Béchara Boutros Raï, sirsko malankarski višji nadškof iz Indije njegova blaženost Baselios Cleemis Thottunkal, nadškof mesta Abuja v Nigeriji msgr. John Olorunfemi Onaiyekan, nadškof mesta Bogota v Kolumbiji msgr. Rubén Salazar Gómez ter manilski nadškof s Filipinov msgr. Luis Antonio Tagle.
Ob imenovanju novih kardinalov oktobra letos je papež Benedikt XVI. opisal njihove naloge z naslednjimi besedami: Pomagati Petrovemu nasledniku pri opravljanju njegove službe potrjevanja bratov v veri. Biti morajo počelo in temelj edinosti ter občestva v Cerkvi. Novi kardinali opravljajo svoje poslanstvo v službi Svetega sedeža ali kot pastirji lokalnih Cerkva na različnih koncih sveta.
Vsi novi kardinali imajo v primeru konklava volilno pravico, kar pomeni, da bo v kardinalskem zboru 120 volivcev.
Kardinali in konzistorij
Kardinalski zbor od samih začetkov ustanove tvorijo papeževi svetovalci in sodelavci, njihov izbor in konkretne pristojnosti pa so se skozi zgodovino spreminjali. Sprva so bili v njem nekateri rimski duhovniki in diakoni ter škofje iz škofij blizu Rima.
Leta 1150 je bil oblikovan kardinalski zbor z dekanom na čelu (vloga je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in komornikom, ki je bil gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so kardinali izključni volivci papeža. Od 12. stoletja naprej so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Kardinali so princi Cerkve, zato imajo naslov eminence. Kardinali, ki živijo v Rimu, so vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju Vatikana.
Kardinali imajo izključno pravico do volitev novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Simbolično so razdeljeni na tri redove in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov (kan. 351, § 1 ZCP). Kardinalskemu zboru predseduje dekan (trenutno kardinal Angelo Sodano), oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan (trenutno kardinal Roger Etchegaray). Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih (kan. 353 ZCP). Če vodijo različne dikasterje oziroma ustanove Rimske kurije ali Svetega sedeža, so vabljeni, da papežu podajo prošnjo za odpoved aktivni službi ob dopolnjenem 75. letu.
Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Po trenutno veljavnih pravilih (apostolska konstitucija Universi Dominici gregis) je zgornja meja števila kardinalov volivcev 120, ki pa ga lahko papež kot vrhovni voditelj Katoliške Cerkve po lastni presoji prekorači.
Konzistorij (lat. con-sistere, biti skupaj, sestati se) je v času rimskega imperija označeval častni zbor dostojanstvenikov, ki mu je predsedoval cesar, kasneje pa senat rimskega papeža in pomeni zbor kardinalov, zbranih okrog papeža. Konzistorij je sprva obravnaval tako pravne kot administrativne zadeve, pozneje pa se je njegova vloga spremenila.
Konzistorij danes opredeljujemo kot sejo kardinalov, ki ji predseduje rimski papež. Zakonik cerkvenega prava v kan. 353 določa, da kardinali z zbornim delovanjem pomagajo vrhovnemu pastirju predvsem na konzistorijih, na katere se zbirajo po papeževem naročilu in pod njegovim predsedstvom.
Konzistoriji so lahko redni ali izredni. Na redni konzistorij papež skliče vsaj tiste kardinale, ki so v Rimu, kjer se posvetujejo o tehtnejših zadevah splošnega značaja ali zaradi velikih slovesnosti (npr. imenovanje novih kardinalov ali razdelitev njihovih služb (prim. kan. 350, § 5)). Redni konzistorij je lahko javen, nanj pa so lahko povabljeni tudi posebni gostje. Na izredni konzistorij papež skliče vse kardinale, kadar to narekujejo posebne in nujne potrebe Cerkve. Ima samo posvetovalni značaj in ni javen.
Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeža. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo v primeru volitev novega papeža posebno vlogo.
