V Kongresni palači letoviščarskega mesteca Riva del Garda, prav na severni konici Gardskega jezera na Tridentinskem, so v soboto, 31. marca 2012, zvečer slovesno izročili literarno nagrado Mario Rigoni Stern tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli za roman Nokturno za Primorsko, ki je oktobra lani izšel v italijanskem prevodu Martine Clerici.
Nagrado je prof. Rebuli izročil predsednik odbora, ki jo podeljuje, Alberico Rigoni Stern, torej prvorojenec pisatelja Maria Rigonija Sterna, po katerem je poimenovano priznanje, ki želi spodbujati prijateljstvo med narodi, ki živijo na območju alpskega loka, in ovrednotiti njihovo omiko. Z ločenima nagradama pa na podlagi sklepov posebnih žirij – literarno vodi prof. Graziano Riccadonna – izkazuje pozornost eno leto esejistiki, eno leto pa leposlovju, ki tu nastajata v različnih jezikih. Lani je prvo nagrado za esejistiko prejel jezikoslovec in narodopisec Alexis Bétemps iz Doline Aoste, ki piše v francoščini in italijanščini, letošnjo prvo nagrado za leposlovje pa tržaški slovenski pisatelj Alojz Rebula.
Za esejistiko nagrado podeljujejo v Asiagu v Venetu, za leposlovje pa v Rivi na Tridentinskem. Obe krajevni upravi, Dežela Veneto in Avtonomna pokrajina Trident, sodelujeta v odboru, ki podeljuje nagrade, in to skupno z družino Rigoni Stern, občinama Asiago in Riva del Garda, lovskima združenjema Ars venandi in Federcaccia, Sejemsko ustanovo iz Rive, Muzejem tridentinskih šeg in običajev, Hranilnico Tridenta in Bocna ter Hranilnico Veneta.
Na slovesnosti so se najprej z besedo, videom in glasbo spomnili pisatelja Maria Rigonija Sterna (Asiago, 1921–2008), ki je znan po visokem etičnem sporočilu in knjigah s spomini na tragično sodelovanje italijanskih alpincev pri napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941, z razmišljanji o naravi, lovu, gorah in njihovih prebivalcih.
Nato je stopil v ospredje letošnji nagrajenec, akademik Rebula, katerega roman je zmagal med 43 predstavljenimi deli. Predlagala ga je založba Edizioni San Paolo iz Milana, ki je na pobudo Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta kot založnik sodelovala pri projektu za predstavitev pisatelja Rebule italijanski javnosti s tremi knjigami. Projekt je finančno podprla dežela Furlanija Julijska krajina.
V liku duhovnika Filipa Terčelja (1892–1946), ki ga Rebula literarno upodablja kot Florijana Burnika v Nokturnu za Primorsko, je žirija prepoznala ne le svetli lik primorskega duhovnika, ki je postal žrtev treh totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma, temveč tudi zgled poguma in odločnosti tistih, ki žrtvujejo svoje življenje za obrambo človekovega dostojanstva. Sam pisatelj je med javnim razgovorom na prireditvi izjavil, da se boji nastopa novih totalitarizmov. O tem tudi razmišlja v novem romanu, ki ga ravno dokončuje.
Besedilo je pripravil Ivo Jevnikar.
