V organizaciji Kluba krščanskih izobražencev iz Kopra bo v atriju ŠC Jadro in Rotunde pri sv. Ani v Kopru v ponedeljek, 14. januarja 2013, ob 19.00 srečanje z zgodovinarjem mag. Renatom Podbersičem, ki bo govoril na temo Revolucionarno nasilje na Primorskem 1941–1945. Avtor bo prvič predstavil ponatis knjige z istim naslovom, na voljo pa bo tudi za vprašanja iz publike. Večer bo povezoval zgodovinar in novinar Tino Mamić.

Pronicljivi zgodovinar Podbersič je nedavno napisal knjigo, ki je dregnila v tabuje polpretekle zgodovine. Mediji knjigo skoraj povsem ignorirajo, ljudje pa na predstavitvah ne uspejo dobiti prostih sedežev. Knjiga je bila razprodana v nekaj tednih.

Čeprav je Podbersič doživel s strani nekaterih mnenjskih voditeljev žolčne napade, pa mu strokovno glede napisanih zgodovinskih dejstev nihče še ni oporekal.

Režiser in zgodovinar Jože Možina je o knjigi zapisal: »Odločno bo zarezala in razprla težko in prašno železno zaveso, ki desetletja, tudi po letu 1990, vzdržuje farso o drugačni, skoraj idilični primorski narodnoosvobodilni zgodovini. Da se razumemo; knjiga ne zmanjšuje pomena osvobodilnega boja, elementi tega so bili prisotni tudi na Primorskem, prav tako ne prispevka številnih rojakov, ki so se partizanskemu boju pridružili iz čistih narodnih nagibov in se niso kompromitirali z zločini. Pač pa z dokumenti, pričevanji in dragoceno analizo dopolnjuje primorsko polpreteklo zgodovino, zlasti Goriško in Vipavsko, v najtežjih časih druge svetovne vojne in razgalja revolucionarno nasilje, ki ga je ljubljanska partijska vrhuška, na čelu s Kardeljem in Kidričem ter pribočniki, med katerimi je bil tudi še živeči Janez Stanovnik, izvajala na primorski zemlji.« – Navedene besede so zamejskega zgodovinarja Jožeta Pirjevca tako razjezile, da jim je v Primorskem dnevniku posvetil kar dve glosi. Na Radiu Koper so že omenjeno knjigo predstavil v okviru omizja, na katerega Renata Podbersiča niso niti povabili.

Predstavitev knjige v Študijskem centru za narodno spravo.

Dodatne informacije dobite pri Bogdanu Vidmarju na GSM 051/323–165 ali po e-pošti na naslovu: [email protected].