Fakulteta za poslovne vede in Založba Družina sta v ponedeljek, 23. aprila 2012, v okviru ciklusa predavanj, poimenovanih i³ (i na tretjo potenco) – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost, gostili prof. dr. Philipa Bootha urednika in programskega direktorja Institute Of Economic Affairs (IEA) iz Londona (Velika Britanija). Z gostom sta se pogovarjala doc. dr. Žiga Andoljšek s Fakultete za poslovne vede in Tone Rode z Založbe Družina.
Naslov tokratnega srečanja je bil Resnična kriza Evropske unije, gostje pa so spregovorili tudi o britanskem pogledu na različna ekonomska in finančna vprašanja (The EU's real crisis – the welfare state. British view on economic and financial issues). Evropska unija je trenutno v primežu krize zadolženosti vlad in počasne gospodarske rasti. Finančna kriza, ki je predvsem kriza javnih financ pri visoki zadolženosti vlad članic EU in togost, ki jo je povzročila neprimerna monetarna politika enotne obrestne mere, sta odigrali pomembno vlogo pri nastanku resnih strukturnih težav v evroobmočju.
Zlasti problematična in neobvladljiva se zdi kriza javnih financ, ki bo imela v naslednjih desetletjih v evroobmočju zelo resne ekonomske posledice. Koncept socialne države, se je kljub dobri zamisli izkazal kot predrag in neučinkovit. Države postavlja v nekonkurenčen položaj. Državni intervencionizem v sferi šolstva, izobraževanja in drugih javnih storitev je stroškovno neučinkovit, preveč zbirokratiziran ter izrinja zasebni sektor. Človeški viri niso angažirani in locirani optimalno, državne agencije pa velikokrat ne služijo interesom svojih klientov.
Z naraščanjem vloge države na račun zasebnega sektorja, naraščata državni dolg in davčna obremenitev, ki na delovne spodbude, demografijo in stopnje varčevanja delujeta negativno ter povečujeta sivo ekonomijo. Socialne države EU imajo nižjo gospodarsko rast in nižjo zaposlenost, poleg tega pa so zgrajene na način, da se visoki dolgovi in prihodnje zaveze, oziroma obljube, ki jih je dala država – kot na primer zdravstvena oskrba in pokojnine – nalagajo na (davčna) ramena prihodnjih generacij. Zaradi drugačne demografije jih pri dani produktivnosti ne bodo mogli financirati. Madžarska na primer je že posegla po zalogi sredstev, rezerviranih za pokojnine prihodnjih generacij, da je uravnotežila proračun.
Tudi države, ki ne bodo takoj pristopile k uravnoteženju prihodkov in odhodkov proračunov, brez zadolževanja na srednji rok, se bodo le dražje zadolževale, brezposelnost bo narasla, pritisk na dvig davkov bo velik, medgeneracijske solidarnosti ne bo, socialne pravice bodo upadle, tudi najnujnejše bodo okrnjene. To lahko pomeni, da se bo tudi svoboda družbe zmanjšala. Če EU in države same ne bodo reformirale koncepta socialne države, ki bi temeljil na svobodni družbi in krepostih, skladno z družbenim naukom Cerkve, bodo v naslednjih 30 letih tudi same delile današnjo usodo Grčije.
Besedilo so posredovali sodelavci Fakultete za poslovne vede. Dodatne informacije dobite na sedežu Katoliškega inštituta pri Tomažu Šimcu, Ciril-Metodov trg 9, 1000 Ljubljana, tel. 0820/52–300, e-naslov: [email protected]. Prim. tudi www.katoliski-institut.si.
