V četrtek, 14. decembra 2023, so v Mestni knjižnici Ljubljana – Knjižnici Otona Župančiča pripravili pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom, ki ga je vodil dr. Andrej Doblehar.
Dr. Andrej Doblehar je nadškofa Stanislava Zoreta spraševal o božiču in tudi o vrsti drugih tem. Na vprašanje, kako je v mladosti praznoval božič, je nadškof spomnil na pregovor: Kar se vkleše v spomin, letnice ne izbrišejo. V njegovi mladosti je bil božič zelo drugačen čas, kot je danes. Na tisti dan so šli v šolo, pri pouku precej dremali, bil pa je tudi vprašan. Takrat je bilo pričakovanje božiča zelo drugačno, zjutraj ob 6. uri so šli k maši, pod podplati je škripalo, kar danes redko slišiš, cerkev je bila nezakurjena. Bili so ponosni, da to zmorejo. Vsako jutro, ko so hodili k zornicam, je bila to posebna zmaga.
V jaslicah je bila drobna lučka in domišljija pri mladeniču je bila razvneta. Seveda je bil obvezen obisk polnočnice. Doma je bila na mizi potica, morda je dobil pomarančo. Čutilo se je, da je v zraku nekaj svetega, bil je praznik.
Danes je po nadškofovih besedah težje praznovati, ker je okoli nas veliko dražljajev. Pod njegovim oknom nadškofije poteka Veseli december, tudi ob zaprtem oknu je deležen glasbe, včasih tudi pozno v noč. Ob petkih je na ulicah reka ljudi. Na glasbo se je navadil, moteča pa je, ko je v stolnici maša.
Na nadškofiji po adventni pripravi na božični dan začnejo s svetim večerom. Pokadijo in pokropijo vse prostore, tako da škofija diši po kadilu. Pri blagoslovu tudi molijo. Po polnočnici se še malo usedejo. Na božični dan obišče ostarele duhovnike v domu na Lepem, potu, kjer daruje mašo in imajo božično kosilo.
Pojasnil je, da je božič bliže duši, kot na primer velika noč. V ospredju je družina, otrok, tema, ker se noč podaljša. Božič doživljamo bolj čustveno, kot pa veliko noč. Božič je praznik duše, celega človeka in naših odnosov. Božič vabi ljudi skupaj, da se odprejo drug drugemu, takrat so odprta vrata drug za drugega.
Na vprašanje o jaslicah in njihovi tradiciji, za katero so poskrbeli frančiškani, je nadškof Zore opisal dogajanje, ko je sv. Frančišek pri papežu govoril tudi o tej temi. Nadškof je dejal, da so bile jaslice uprizorjene že veliko prej. Pri sv. Frančišku je bila novost v tem, da je postavil prve žive jaslice.
Spomnil je na dolge vrste pred ljubljansko frančiškansko cerkvijo, ko so ljudje čakali, da bi videli jaslice. To so doživljali kot oznanjevanje odrešenja. Še danes so jaslice pri frančiškanih najbolj obiskane.
Sogovornika sta omenila tudi jaslice na Brezjah. Nadškof je spomnil, da je tam zanje skrbel p. Leopold Grčar. Ker je imel tamkajšnji samostan nekoč tudi ekonomijo, so potem v hlevu, ki je ostal, oblikovali muzej jaslic, ki so jih dobili iz mnogih krajev po svetu.
Na vprašanje Andreja Dobleharja o praznovanju velikega šmarna na Brezjah je nadškof Zore dejal, da je to največje romanje v Sloveniji in veliki praznik upanja. Morda je večje romanje za vse svete, ko je veličastno romanje vernih in nevernih, drugo po množičnosti pa je na veliki šmaren. Takrat se ljudi povabi k dostojanstvu življenja, takrat je priložnost za prebujanje človeka v njegovi veri.
Vir novice: Družina
