Od srede, 1. do petka, 3. maja 2013, je v Londonu potekalo srečanje odgovornih za odnose z muslimani pri posameznih škofovskih konferencah. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se ga je udeležil prof. dr. Drago K. Ocvirk CM, na njem pa sta sodelovala tudi dva kardinala. Prvi je bil bordojski nadškof Jean-Pierre Ricard, odgovoren za odnose z islamom pri CCEE, drugi pa predsednik Papeškega sveta za medverstveni dialog Jean-Louis Tauran.

Srečanje, ki poteka vsaki dve leti, je organiziral Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE), na njem pa je okrog 30 udeležencev obravnavalo pereče teme in pregledalo napredek oz. nazadovanje odnosov z islamom v zadnjih dveh letih v Evropi. V deželah, kjer so muslimani številčni, kot npr. v Franciji in Veliki Britaniji, je za dialog odgovoren kak škof, sicer pa je za te odnose odgovoren duhovnik ali laik.

V prvem krogu sta omenjena kardinala predstavila referata na temo odnosi in izkušnje z muslimani na evropski ravni (kard. Ricard) in svetovni (kard. Tauran). Predavatelja sta izpostavila nekaj težav v dialogu z islamom, predvsem zato, ker ni enotnega sogovornika. Muslimani so med seboj razdeljeni, drug drugemu odrekajo, da bi bili muslimani in večja pozornost eni lahko pomeni zamero druge skupine. In vendar ostaja dialog edina pozitivna perspektiva. O teološkem pomenu dialoga je spregovoril prof. Andrea Duarte, ki se je oprl na dokument Dialog in oznanjevanje iz leta 1991, ki je sad skupnega dela Papeškega sveta za medverstveni dialog in Kongregacije za evangelizacijo narodov.

Drugi krog predavanj je obravnaval temi krščansko-islamskega sodelovanja v Veliki Britaniji in integracijo mladih muslimanov v britansko družbo, njihovo vzgojo in identiteto. Posebej razsvetljujoč in zanimiv je bil nagovor ministrice za vero in skupnosti baronice Sayeedo Hussain Warsi, ki je muslimanka, pakistanskega rodu. Spregovorila je o integraciji muslimanov, posebej mladih, v britansko družbo in je za primer uspešne integracije predstavila svojo življenjsko pot. Sama se ima za primer uspešno integrirane mlade muslimanke v britansko družbo in se predstavlja kot »severnjaška delavna mama«. To gotovo drži, saj je prva muslimanka v Veliki Britaniji, ki se je povzpela na ministrski položaj, pred njo pa sta ministrsko delo opravljala že dva muslimana. Ministrica je dvakrat poročena in ima hčerko. Čeprav je pripadnica islama, pa ne žanje odobravanja in priznanja pri vseh muslimanih, zato je že bila deležna napada in protestov. Radikalni muslimanski pridigar Anjem Choudary ji je grozil s smrtjo, če bi še obiskovala muslimanske skupnosti, zato to počne v spremstvu varnostnikov. Ko je v deželi potekala razprava o prepovedi nošnja burke v javnosti, je zagovarjala svobodo oblačenja in dosegla, da je biti ali ne biti v burki in podobnih oblačilih prepuščeno posameznicam.

Tretji krog predavanj je razširil vprašanje verskega zavedanja in identitete med mladimi z britanskega otoka na evropski oder. Sociologinja Brigitte Maréchal z louvainske univerze je predstavila izsledke tovrstnih raziskav, ki tečejo že tri leta, v predavanju z naslovom Izgradnja religijskih identitet med krščansko in muslimansko mladino v Evropi: izzivi za resnično pastoralno oskrbo mladih kristjanov, ki živijo z muslimani. V mnogih večjih mestih so namreč kristjani manjšina v muslimanskem okolju in njihove islamske vrstnike zanima, kako je mogoče, da so kristjani in ne muslimani. Mlade kristjane to sili, da svojo vero poglabljajo in bolje razumejo, da jo lahko v okolju, kjer so manjšina, ohranijo in zanjo pričujejo. V nasprotnem primeru svoje krščanstvo ali opustijo ali postanejo muslimani. Slednje velja še zlasti za krščanska dekleta, ki se poročijo z muslimanom. Generalni tajnik Švicarske škofovske konference dr. Erwin Tanner je predstavil Izraze religijske identitete muslimanov v Evropi pod vidikom verske literature, ki jo izdaja založba Al-Tawhid. Vplivna založba izdaja knjige muslimanskih avtorjev, ki v takšni ali drugačni obliki zagovarjajo politični in prozelitski islam. Ko le-ti govorijo npr. o človekovih pravicah, nimajo v mislih Splošne deklaracije človekovih pravicah OZN z leta 1948 tako kot kristjani, ampak Islamsko deklaracijo človekovih pravicah, ki postavlja vse pravice v okvir šarije. Toda Evropejec, ki bere ta dela v francoščini ali angleščini, tega ne more zaznati, ampak to odkrije le, če bere arabske izvirnike. Tako imamo opravka s takijo, prekrivanjem resničnih pomenov in namenov »nevernikom«, da bi bolj uspešno širili islam. Med avtorji, ki so v tem pravi mojstri, prednjači medijski in knjižni propagandist Tarik Ramadan.

Na temo Kako se soočajo s pastoralnimi izzivi v zvezi s krščansko identiteto in kako pri tem pomagajo mladim, da si jo izoblikujejo so iz svojih izkušenj in dobrih praks govorili predstavniki Albanije, Francije, Nemčije in Anglije. Iz njihovih prispevkov se je ponovno pokazalo, da so razmere zelo različne od dežele do dežele, še več, v posameznih deželah so različna okolja – mesta, predmestja, podeželje, univerze, idr. – kjer so drugačni izzivi in je zanje treba najti izvirne rešitve, ki jih ni mogoče prenašati naravnost na druge primere. To so potrdile tudi kratke predstavitve in razmisleki o razmerah v drugih evropskih deželah.

Zadnji krog srečanja je zbral odgovore na vprašanje Kaj je novega v odnosih med muslimani in kristjani? Povsod po Evropi je opaziti tako napredovanje kot nazadovanje v kakovosti odnosov med religijama, podobno je tudi v svetu. Muslimani niso občutljivi le glede verskih vprašanj, marveč tudi političnih, saj so mnogi prepričani, da je Zahod krščanski in da je torej krščanstvo v vojni proti islamu na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Arabska pomlad, kot kaže, ni prinesla kristjanom v teh deželah nič dobrega, saj obstaja bojazen, da bodo sirski kristjani zdesetkani in pregnani, ko bodo zmagali sunitski vstajniki. V Evropi se med kristjani počasi, čeprav prepočasi, uveljavlja spoznanje, da je treba prisluhniti izkušnjam in spoznanjem vzhodnih kristjanov, ki imajo z muslimani tisočletne izkušnje tako sožitja kot zatiranja. Le tako si je namreč mogoče ustvariti bolj popolno sliko o svojem islamskem sogovorniku, ker ta ni le izoliran sogovorec, marveč je vpet v religijsko-civilizacijski zgodovinski sistem, ki v vsakem primeru presega dobre ali slabe namene islamskega udeleženca dialoga.

Poročilo je pripravil prof. dr. Drago K. Ocvirk CM, ki je na srečanju zastopal SŠK.

Fotografsko gradivo in poročila v več tujih jezikih so dostopni na priloženi povezavi.