Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predavanje z naslovom Razsežnosti izzivov v pripravi novega slovenskega prevoda Svetega pisma (2024) akad. Jožeta Krašovca, ki bo v sredo, 5. junija 2024, ob 11. uri v akademijski dvorani.
Poglavitni izziv za vsak komentirani prevod Svetega pisma so problemi tekstne kritike izvirnega besedila v hebrejščini, aramejščini in grščini. Najstarejše verzije Svetega pisma so ohranjene v številnih rokopisih in prevodih, zato se mora vsak prevajalec nasloniti na tekstnokritične izdaje izvirnika in starejših prevodov. Drugi zahtevni izziv je dvatisočletna tradicija hermenevtike in specifične potrebe sodobne splošne in biblične znanosti. Tretji pomembni izziv je razvoj prevodnega jezika, ki je vedno bogatejši s filološkimi študijami, književnostjo in literarno kritiko. Zelo pomembno je dejstvo, da so prevod Svetega pisma za javno rabo v Cerkvi povsod pripravljali v popolnem soglasju z vodstvom Cerkve.
V obdobju od leta 1980 do leta 2024 sta pri nas nastala kar dva prevoda, ki sta bogato komentirana. Leta 1996 je izšel komentirani ekumenski prevod Svetega pisma, ki je dobil podnaslov »Slovenski standardni prevod« (SSP). Ta prevod je delno pripravljen po načelu ad verbum, delno po načelu ad sensum, ker so nekateri prevajalci kljub drugačnemu dogovoru zavestno spreminjali slog izvirnika. V pripravi uvodov, opomb, referenc in dodatkov na koncu knjige smo se večinoma oprli na francoski ekumenski prevod Svetega pisma iz leta 1977 (TOB). V letih od 2006 do 2024 smo zelo skrbno pripravljali novi komentirani prevod z mandatom Slovenske škofovske konference. Tako smo po desetletjih pričakovanja dobili končno verzijo uradnega prevoda Svetega pisma, ki bo osnova za liturgične priročnike in študijske namene. Ta prevod sledi načelu točnega prevoda po izvirniku na jezikovni, semantični in literarni ravni, glede osnovne strukture besedil in razčlenitve z vmesnimi naslovi pa se drži svetovno razširjene francoske La Bible de Jérusalem (BJ) iz leta 2000. Tej izdaji smo sledili tudi v sestavljanju in prirejanju uvodov, opomb, referenc in bogatih dodatkov na koncu knjige. TOB ima drugačen koncept komentiranja prevoda kakor BJ. Če se TOB v opombah osredotoča na najnujnejše realije, BJ daje večji poudarek razlagam temeljnega in večpomenskega teološkega besedišča, literarnih vrst in zvrsti ter slogovnih značilnosti. V tem je poglavitni razlog posebnega slovesa tega komentiranega prevoda Svetega pisma.
Naš novi, uradni prevod Svetega pisma kljub temu ne ukinja prejšnjega, ekumenskega, ampak ga v vseh bistvenih postavkah dopolnjuje. To je končno razvidno že iz dejstva, da so v obeh francoskih tipih komentiranega prevoda v veliki meri sodelovali isti strokovnjaki iz celotnega francoskega govornega področja po svetu. La Bible de Jérusalem je poimenovana po francoski biblični šoli v Jeruzalemu, ki je pripravo prevoda organizirala in vodila. Doslej so jo priredili že v številnih svetovnih jezikih. Na Hrvaškem je Jeruzalemska Biblija trenutno razširjena kot standardni hrvaški katoliški prevod Svetega pisma. Novi slovenski prevod Svetega pisma francosko izdajo dopolnjuje in jo tudi presega po obsegu referenc in usklajenosti sistema redakcije.
