Okrogla miza
Decembra 2011 je pri Slomškovi založbi v Mariboru izšel slovenski prevod Katekizma Katoliške Cerkve za mlade z naslovom Youcat. V Slomškovi knjigarni na Slomškovem trgu 3 v Mariboru bo v sredo, 29. februarja 2012, ob 17.00, potekala okrogla miza, v okviru katere bodo omenjeno knjižno delo predstavili tudi javnosti. Sodelovali bodo mariborski upokojeni pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej, prevajalec Roman Štus, urednik Slomškove založbe msgr. dr. Stanislav Slatinek ter mladi in duhovniki, ki Youcat že aktivno uporabljajo.
Dodatne informacije dobite na sedežu Slomškove založbe na Slomškovem trgu 3 v Mariboru, tel. 0590/80–250, e-naslov: [email protected]. Prim. tudi http://zalozba.slomsek.net.
Pogled v zgodovino in razlogi za nastanek knjige
Osnova za nastanek knjige Youcat je Katekizem Katoliške Cerkve, katerega nastajanje sega v 80. leta prejšnjega stoletja. To je bil čas, v katerem je bilo v Cerkvi in družbi potrebno (po)iskati nove orientacije za pot v prihodnost. Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) in v spremenjenem kulturnem položaju mnogi ljudje niso več vedeli, kaj kristjani dejansko verujejo, kaj Cerkev uči in če sploh kaj more učiti ter kako se celota ujema s spreminjajočo se kulturo. Ali krščanstvo kot takšno ni zastarelo? Ali more biti človek danes razumno sploh še veren? – To so bila vprašanja, ki so si jih zastavljali tudi osebno verujoči kristjani. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) se je tedaj odločil za nekaj smelega. Sklenil je, naj škofje z vsega sveta skupaj napišejo knjigo, v kateri naj podajo odgovore na navedena in številna druga vprašanja. Nalogo usklajevanja dela škofov in skrb za nastanek knjige je zaupal takratnemu kardinalu Josephu Ratzingerju, sedanjemu papežu Benediktu XVI. Knjiga naj bi ohranila »staromoden« naslov Katekizem Katoliške Cerkve, po vsebini pa bi bila nekaj vznemirljivega in novega. Pokazala naj bi, kaj Katoliška Cerkev danes veruje in kako se more človek za vero (tudi) razumsko odločiti.
Ob nastanku Katekizma Katoliške Cerkve so se sodelujoči zavedali, da bo besedilo potrebovalo »prevode« v različne življenjske svetove, z namenom, da bi se njegovo sporočilo približalo ljudem v njihovem načinu mišljenja in spraševanja.
Na osnovi izkušnje svetovnih dnevov mladih v Rimu, Torontu, Kölnu in Sydneyju, kjer so se srečevali mladi z vsega sveta, je papež Benedikt XVI. zapisal: »Mladi hočejo verovati, iščejo Boga, ljubijo Kristusa in hočejo sopotništvo!« – V tem kontekstu je nastala zamisel za nastanek Katekizma Katoliške Cerkve za mlade, ki se je pod vodstvom dunajskega nadškofa kardinala Christopha Schönborna tudi uresničila.
Vsebina knjige
Youcat je podobno kot Katekizem Katoliške Cerkve napisan v obliki vprašanj in odgovorov, kar je sad stoletnih katehetskih izkušenj. Gre za odgovore na vprašanja kaj verujemo, kako obhajamo krščanske skrivnosti, kako imamo v Kristusu življenje, kako naj molimo. Številke ob vsakokratnem odgovoru se navezujejo na nadaljnje bolj poglobljene predstavitve v KKC (1997). Youcat je napisan v govorici, ki ustreza mladim. Obravnava celoto katoliške vere in je obogaten s fotografijami, strnjenimi navedki iz Svetega pisma, navedki svetnikov in učiteljev vere, pa tudi pisateljev, ki niso verujoči.
Namen knjige je pripomoči k temu, da bi se mladi poglobili v vsebino vere in jo spoznavali, kot tudi spodbuda, da bi osebno duhovno rasli.
Posebnosti slovenskega prevoda
Slovenski prevod se od ostalih nekoliko razlikuje in je poseben v tem, da so nekatere citate iz izvirnega besedila nadomestili s citati slovenskih pisateljev, pesnikov, duhovnikov in škofov. Slovenska izdaja je izvirna tudi v izboru slikovnega gradiva, saj je večina fotografij, razen petih, delo domačih fotografov. Fotografije so prispevali Alenka Bratuša, Danilo Jesenik, Sonja Kamplet Rotar, Brigita Klajnšek, Andrej Šauperl in Franc Zorec. Poleg navedenih so fotografsko gradivo posredovale tudi naslednje ustanove: karmeličanke iz Sore, Pastoralna služba Nadškofije Maribor in Nadškofijska Karitas Maribor.
Sodelavci pri nastanjanju slovenske izdaje
Besedilo so prevedli prof. dr. Anton Štrukelj, mag. Danica Perše in Roman Štus. Glavno teološko lekturo je opravil škof dr. Jožef Smej, dodatni teološki pregled pa sta opravila dr. Stanislav Slatinek in Peter Kovač. Besedilo je lektorirala Alenka Mirkac, grafični oblikovalec slovenske različice pa je bil Andrej Šauperl. Celoten projekt je potekal pod budnim očesom glavne urednice Slomškove založbe Majde Strašek Januš.
Besedilo je pripravil Vlado Lešnik iz Slomškove založbe.
