V torek, 17. oktobra 2017, je bila v Galeriji Družina predstavitev knjige Odpustil sem vam s podnaslovom Resnična zgodba o ranjenem otroštvu, v kateri je svojo osebno zgodbo razodel Švicar Daniel Pittet ter spregovoril o premagovanju posledic spolnih zlorab in o odpuščanju svojemu mučitelju, p. Allanzu.
Kako se s tem sooča Cerkev na Slovenskem, kakšne so posledice spolne zlorabe in kaj storiti, če opazimo znake, so na predstavitvi knjige povedali Alojz Milharčič, predsednik Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), dr. Tanja Repič Slavič, strokovna sodelavka Ekspertne skupine, in dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK. Vsi so pozdravili izid knjige, ki je spodbuda, da Cerkev, družine in državne institucije naredijo še več, da bi otroci imeli srečno otroštvo. Knjiga žrtvam tudi da odgovore in poimenuje, kar se jim je zgodilo, saj tega pogosto sami ne zmorejo.
Zaščita otrok v Cerkvi na Slovenskem
Klic po resnicoljubnem in iskrenem pogovoru o spolni zlorabi
Knjigo Odpustil sem vam je v uvodu predstavila Mojca Purger. Gre za pričevanje o neverjetni življenjski moči za premagovanje posledic zlorab in za odpuščanje. Daniel Pittet se je po dvajsetih letih s pomočjo psihoterapevtov začel soočati s posledicami zlorabe, na prelomu tisočletja pa je o tem prvič javno spregovoril. Knjiga bralce ozavešča o teži, ki jo nosijo žrtve pedofilije, in kliče po resnicoljubnem in iskrenem pogovoru o tem zločinu v Cerkvi in družbi na splošno.
Psihološke posledice spolne zlorabe
Grozljivo je pomisliti, da je bil otrok zlorabljen, še posebej se lahko zamislimo, ob podatku, da se kar 85 odstotkov zgodi v družini. Tisti, ki za zlorabe vedo, a ničesar ne storijo, pa so t. i. »tihi storilci«.
Otrokovo telo kot obrambni mehanizem sproži stresni hormon, da se lahko odklopi in se šele po dolgem času, po navadi v najstniških letih ali v partnerski zvezi, pojavijo težave, je psihološke posledice zlorabe razložila Tanja Repič Slavič. Zlorabljeni čuti tesnobo, strah, doživlja panične napade, ima motnje hranjenja, jemlje antidepresive … mučita ga krivda in sram, saj je ta tema še vedno tabu, zato žrtve molčijo in trpijo. Če tega ne predelajo, se lahko travma prenese celo na naslednjo generacijo. Zlorabljeni mora odpreti rane, se soočiti z gnusom in strahom ter pustiti, da ga breme zlorabe ne teži več in se zave, da je zloraba eno, njegova identiteta pa drugo.
Prizadevanja Cerkve za zaščito žrtev
Dr. Strehovec je spregovoril o prizadevanjih Cerkve za zaščito žrtev, k čemur prispevajo tudi knjiga Odpustil sem vam in spodbude papeža Frančiška, ki je boj proti spolnim zlorabam postavil kot enega izmed ciljev svojega papeževanja. Na spletni strani SŠK je na voljo podstran Zaščita otrok v Cerkvi na Slovenskem, kjer se lahko vsak seznani, kako prepoznati spolno zlorabo, kar je še vedno velika težava, so povedali gostje, in kako se nanjo odzvati, še huje je, ko to strahotno dejanje storijo duhovniki, redovniki ali pastoralni delavci znotraj Cerkve in ji tako odvzamejo tudi kredibilnost. Papež je zapisal, da je naloga Cerkve, da zaščiti najšibkejše in da je treba strogo ravnati s storilci in tistimi, ki jih ščitijo.
Strehovec je dejal, da želi Cerkev ponuditi svoje sodelovanje tudi civilni družbi. Poudaril je, da se napor proti zlorabam mora nadaljevati, saj še ni učinkovitih ukrepov proti temu. »Vsak primer spolne zlorabe je tragičen in predstavlja veliko preizkušnjo tako za žrtve kot tudi za samo Cerkev.«
Vsak naj se odzove, ko opazi znake
Tanja Repič Slavič je pozvala, naj se vsak od nas odzove, če opazi znake zlorabe. Žrtve niso dovolj zaščitene, pogosto so zaznamovane, zato je prijav zelo malo. A statistika govori, da je imela vsaka peta oseba v življenju izkušnjo spolne zlorabe. Med prijavljenimi pa se kar 90 odstotkov primerov konča brez epiloga, saj ni dokazov, kar ne pomeni, da se zloraba ni zgodila. Otrok to težko stori, saj se šele pozneje zave, kaj mu je zloraba povzročila.
Težava ni vezana samo na Cerkev, zato izobražujejo kadre v vzgojnih ustanovah, kako prepoznati znake zlorabe. O tem je treba govoriti, saj pometanje pod preprogo storilcem daje možnost, da dejanja ponavljajo.
Tadej Strehovec je opozoril tudi na spolne zlorabe prek digitalnih omrežij.
Poiskati pomoč in prijaviti storilca
Spolna zloraba ni »le« greh, ampak kaznivo dejanje, je posebej poudarila Tanja Repič Slavič in dejala, da žrtve spodbudijo, da prijavijo storilce, tudi če je primer že zastaran, saj če ima storilec še vedno stike z otroki, bo svoja dejanja nadaljeval, kar je treba preprečiti.
Če se žrtve nočejo izpostaviti na sodnem postopku, lahko sprožijo cerkveni postopek. Poleg prijave državnemu tožilstvu ali policiji je prijava mogoča še škofu ordinariju oz. redovnemu predstojniku in ekspertni skupini za pomoč žrtvam pri reševanju spolnih zlorab pri SŠK.
