Vojna v Ukrajini je po nedavni pandemiji Covida-19 ponovno močno zamajala temelje Evrope in sveta. Dnevne novice o zlu in nasilju nas spravljajo v stisko. Poslušamo o tisočih mrtvih, milijonih razseljenih. Ne samo v Ukrajini, mir ni nikjer več samo po sebi umeven. Gotovosti, da svet ne zaide v širši konflikt, ni. Medtem ko diplomacija išče načine, kako končati vojno nasilje, se kristjani sprašujemo, kaj lahko storimo običajni ljudje, da se nasilje konča in da spet zaživimo v miru in v svobodi.
Vojna ne more in ne sme biti več rešitev za spore, je papež Frančišek pretekli teden ponovil članom Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE). Vojna je neuspeh politike in človečnosti. Sosednji narodi so storili vse, da bi sprejeli begunce. Evropski narodi sodelujejo v zavezi solidarnosti z ukrajinskim narodom. Kristjani, ki oznanjamo evangelij Vstalega, smo dolžni klicati resnico vere, da je Stvarnik Bog miru, ljubezni in upanja. Bog, ki želi, da bi bili vsi bratje. Klic papeža Frančiška mora glasno zazveneti v svetu, da bi čim prej prišlo do mirne rešitve konflikta, ki je povzročil že preveč trpljenja, smrti in uničenja. Ne smemo se navaditi na vojno. Molimo za mir! Delajmo za mir tam kjer zmoremo! Pomembna so majhna in drobna dejanja vsakega posameznika.
Slovenija pomaga Ukrajini na različne načine. Katoliška Cerkev preko Karitas od začetka vojne ljudem v stiski nudi pomoč na terenu. Tudi v Sloveniji smo sprejeli ukrajinske begunce, med drugim tudi v našo škofijsko hišo. Vesel sem, da so z nami pri sveti maši, ki jo obhajamo na pobudo Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) v vseh delnih Cerkvah po Evropi, in da skupaj molimo za mir.
Zunanje nasilje ima izvor v človeškem napuhu, da bi nadvladal drugega in si ga podredil. Če v bližnjem ne vidimo brata, vidimo tekmeca. Iz današnjega evangelija (Jn 8,31–42) razberemo bistvo zla v svetu. Biti svoboden ali biti suženj greha, to je dilema, s katero se sooča vsak človek. Biti svoboden pomeni popolnoma pripadati Bogu in delati v skladu z njegovo voljo. Biti svoboden za dobro. Biti suženj pa nasprotno pomeni iti po poti egoizma. Skrbeti zgolj zase in svoje potrebe ter pozabiti na brata in sestro, ki imata enako dostojanstvo. Božji Sin je prišel na zemljo, da bi iskal in rešil, kar je izgubljeno, da bi nas osvobodil greha in zaslepljenosti z zlom. Če nas Sin osvobodi, bomo resnično svobodni.
Postni čas je priložnost, da s poslušanjem Božje besede spoznamo lastno stanje in se odločimo slediti Gospodu. Ne sami, z njegovo pomočjo želimo doseči osvoboditev od greha. Ne glejmo drugih, temveč začnimo pri sebi. Ne sklicujmo se na zasluge, status, znanje ali položaj. Iz evangelija razumemo, da Abrahamov potomec nima mesenega, temveč ima duhovni pomen. Božji sinovi in hčere so tisti, ki sprejmejo Njegovo besedo in po njej živijo. Ta nas bo osvobodila.
Jezus je Judom, ki so verovali vanj, rekel: »Če ostanete v moji besedi, ste res moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila«. Judje, ki jim je govoril, so že verovali, vendar še niso povsem doumeli njegove besede. Niso mu še zaupali. Menili so, da so svobodni, ker so Abrahamovi potomci, niso pa razumeli, da jih vežejo vezi greha. Bili so slepi, zaslepljeni. Samo poznavanje in sprejetje besede ne zadostujeta. Potrebna sta zaupanje in predanost ter trdno prepričanje, kot pravi apostol Pavel, da vse zmoremo v Njem, ki nam daje moč (Flp 4,13). Verovati v Jezusa pomeni prebivati z Njim in v Njem. Krepiti odnos z Njim. Vzeti si čas Zanj. Čutiti z Njim. Tako bo prejeta milost tista, ki nam bo dala spoznanje in moč za ravnanje v skladu z njegovim načrtom.
Prosimo Gospoda, naj nam da poslušno srce in nas osvobodi zla, ki je v nas. Kaj nam lahko pri tem pomaga? Vaja v poslušanju Gospoda. Vzemimo si v zadnjih dneh postnega časa trenutke tihote in zavestno prisluhnimo Božji besedi. Čim manj govorimo in čim več molčimo. Poslušajmo, kaj se dogaja v nas in okrog nas. Kaj nam Božja beseda želi spregovoriti v naših konkretnih okoliščinah?
Papež Frančišek izrecno izpostavi, da bi za večje ozaveščanje pomena poslušanja rabili prav »dan za poslušanje«. Z naglico in hitenjem tvegamo, da bomo ostali gluhi za Božjo besedo, izpostavi sveti oče. Nepozornost in neozaveščenost na lastno doživljanje povzroča v nas neobčutljivost za njegov glas, posledično se od njega oddaljujemo. Če ne poslušamo Gospodovega glasu, poslušamo druge glasove. In če si zapremo ušesa, postanemo gluhi: gluhi za Božjo besedo. (Homilija pri Sveti Marti, 23. marec 2017). Naj nas za pot naprej opogumi spev pred današnjim evangelijem. »Blagor njim, ki Božjo besedo ohranijo v dobrem in plemenitem srcu in obrodijo sad v potrpljenju«.
Msgr. dr. Andrej Saje
Novomeški škof in
Predsednik SŠK
