Pogrebni obred je vodil in pogrebno sveto mašo za dr. Petra Venclja je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Dr. Peter Vencelj je bil minister za šolstvo prve demokratične Vlade Republike Slovenije, državni sekretr za Slovensce po svetu, vidni član takkratne SKD, malteški vitez, profesor in dejavne član župnije Kranj center, član župniskega sveta.
Spoštovani domači, draga soproga dr. Venclja in obe hčeri,
prof. Peter Vencelj je uresničeval v svojem življenju posebej naslednja vodila evangelija in splošnega človeškega dobrega: veselje in hvaležnost za dar življenja, njegovo življenje pa je bilo za vse nas poseben dar. »To, da si in kar si, je Božji dar človeku, to kar boš naredil iz sebe pa je tvoj dar Bogu in sočloveku« (napis na najstarejši univerzi v Aziji, v Manili na Filipinih).
Predanost pedagoškemu delu - Učenje je Veselo pričakovanje samega sebe.
»Srce govori srcu« – »Cor ad cor loquitur« – ta izrek, ki je bil temeljno vodilo njegovega življenja, je Newman našel pri sv. Frančišku Saleškem in sicer v daljšem pismu, ki ga je svetnik leta 1604 pisal škofu v Bourgesu. Ko Frančišek razpravlja o pridiganju, med drugim zapiše: »Naše besede naj bi prihajale bolj iz srca kakor z ustnic. Navsezadnje je srce tisto, ki govori srcu, usta govorijo le ušesom… Očetje iz starodavnosti in vsi, ki so obrodili sad, (…) so govorili od srca do srca, kot govorijo dobri očetje svojim otrokom. Osebe imajo vpliv na nas, glas nas omeči, pogled nas obvlada, dejanja nas vnamejo.«
Tako je kardinal Newman razumel tudi vlogo tutorja v Oriel Collegu v Oxfordu. »Resnica vstopa v duha učenca prek oči in ušes, prek čustev, domišljije in razuma«. Noben akademski sistem ne more uspešno delovati brez osebnega vpliva učiteljev. »Kjer je (osebni) vpliv, tam je življenje, kjer ga ni, tudi življenja ni. (…) Akademski sistem brez osebnega vpliva učiteljev na učence je kot polarni mraz in bo ustvaril zaledenelo, okamenelo in togo izobraževanje, nič drugega«, je zapisal Newman.
Izjemna občutljivost dr. Petra Venclja za aktualna družbena vprašanja
Nasproti samovoljni svobodi individualizma in pragmatizma je potrebno poudariti človekovo odgovornost in dolžnosti. Če imamo pravico do življenja, potem imamo tudi dolžnost, da življenje spoštujemo. Če imamo pravico do svobode, smo dolžni tudi spoštovati svobodo drugih. Če imamo pravico do varnosti in do življenja brez strahu, potem smo dolžni, da ustvarimo razmere, da lahko vsak človek to varnost tudi uživa. Če imamo pravico do sodelovanja v političnem življenju lastne države in pravico, da si izberemo politične predstavnike, potem smo dolžni, da z vsemi močmi sodelujemo in tako zagotovimo, da so izbrani najboljši predstavniki. Če imamo pravico do dela pod pravičnimi in primernimi pogoji, da zagotovimo spodobno raven življenja zase in za svoje družine, smo dolžni, da z delom in s svojimi sposobnostmi naredimo kar največ. Če imamo pravico do svobode misli, prepričanja in veroizpovedi, smo dolžni spoštovati misli, prepričanja in verska načela vseh drugih. Če imamo pravico do izobraževanja, potem smo se dolžni učiti kar najbolj poglobljeno in kjer je mogoče, svoje znanje in izkušnje deliti z drugimi. In nazadnje, če imamo pravico izkoriščati naravna bogastva, potem smo dolžni spoštovati zemljo in obnavljati ter skrbeti za njene naravne vire.
Pri tem svojem poslanstvu, ki je včasih tudi zahtevno in zahteva radikalne odločitve, pa nismo sami, ampak smo zbrani veri, da nas Gospod opogumlja in vliva poguma, moči in radosti. Vera je živa tudi takrat, ko ne gre za junaška dejanja, marveč za vse, po čemer se človek na svoj način in z vsem življenjem vključuje v božjo zgodovino. Počivajte v miru, dragi dr. Peter Vencelj!
msgr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
