Na Trgu Svetega Petra v Vatikanu je v petek, 11. decembra 2020, proti večeru v vsej svoji lepoti zažarelo slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski. Med slovesnostjo sta navzoče in tiste, ki so dogodek spremljali preko medijev med drugimi nagovorila mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl in minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.
Pozdravni nagovor msgr. Alojzija Cvikla
Prinašam pozdrave slovenskih škofov in vseh ljudi dobre volje iz Slovenije.
Slovenija letos obhaja 30. letnico, ko se je na plebiscitu slovenski narod odločil za samostojno in neodvisno Slovenijo. Zato je tudi božično drevo visoko 30 metrov.
Še veno živimo v času preizkušnje, negotovosti in bolečine, ki ga zaznamuje covid 19. Božično drevo iz Slovenije je Trg sv. Petra krasilo leta že 1996. Drevo, ki letos krasi Trg sv. Petra prihaja iz pokrajine, ki je namočena s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Kljub temu to drevo, ki ostane vedno zeleno, želi biti znamenje Božje ljubezni, ki je tudi vedno zelena, večna. Po Jezusu Božjem Sinu se Bog Oče sklanja k vsakemu izmed nas, ker nas neskončno ljubi in nam želi podariti svoj mir.
Obsijani z lučjo, ki prija iz jaslic in božičnega drevesa, prosimo Gospoda, da bi vsak od nas živel kot »otrok luči«, ki ga vedno vodijo resnica, ljubezen in mir. Želim, da bi to božično drevo in jaslice pod njo, tukaj na trgu sv. Petra kazalo na to Božje sklanjanje, na dar svete noči, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje kljub preizkušnji v kateri se nahajamo napolnjeno z upanjem in vero.
Ob razsvetljenem božičnem drevesu in jaslicah prosimo Gospoda, da vsak od nas postane »otrok luči«, ki v ospredje postavlja resnico, ljubezen in mir.
Želim vam še duhovno bogat adventni čas in božične praznike napolnjene z Božjim blagoslovom.
Nagovor zunanjega ministra Anžeta Logarja
Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Izvedba takšnega projekta je najboljši dokaz, da zmoremo. Tudi v teh zahtevnih korona časih.
Ko bomo vstopili v leto 2021 bo Slovenija praznovala trideset let slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala in dar Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.
V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. V zadnjem času s povečano pozornostjo spremljamo tudi vprašanje verske svobode. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za vsa ta vprašanja.
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.
Iz pragozda v Vatikan. Dobesedno. Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Avtohtona 30-metrska slovenska smreka je stara kar 75 let in tehta sedem ton. Ni lahko gozdarju, ki mora posekati takšno lepotico med drevesi. Odločitev je bila lažja ob dejstvu, da sečnja poteka v skladu z načeli trajnosti in, da se tudi ta smreka ponaša z ustreznim certifikatom.
Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.
S to smreko na Trgu sv. Petra lahko vsaj posredno začutite lepoto Slovenije. To je darilo Slovenije za kar najlepše doživljanje božičnega časa, četudi okoliščine niso takšne kot bi si želeli, a sem prepričan, da bo že naslednje letu vse na pravem mestu.
Blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu in predvsem dobrodošli v Sloveniji!
Ob 8.00 je msgr. Alojzij Cvikl daroval sveto mašo v baziliki Svetega Petra v Vatikanu (kapela svetega Sebastijana). Sveti oče Frančišek je v avdienco sprejel delegaciji iz občine Castelli in iz Kočevja, ki mu uradno izročita darove.
Izdelava okrasja za božična drevesa je bila zaupana izkušenim rokodelcem, ki so zagotovili ustrezne in oblikovalsko kakovostne lesene okraske. Kipi za jaslice, narejeni iz keramike, so večji od naravne velikosti. Predstavljajo ne le kulturni simbol celotne dežele Abruci, ampak tudi sodobno umetnost, ki ima svoje korenine v tradicionalni obdelavi keramike, ki je značilna za Castelli. Gre za delo dijakov in profesorjev Umetniškega zavoda »F.A. Grue«, današnje državne umetniške gimnazije za oblikovanje, ki je v letih 1965-1975 svojo šolsko dejavnost posvetil temi božiča. Na trgu Svetega Petra so razstavljeni le nekateri deli zbirke, ki jo sestavlja skupno 54 kipov. Jaslice so bile prvična ogled za javnost decembra 1965, čez pet let so bile razstavljene na Trajanovi tržnici v Rimu, nekaj let zatem pa v Jeruzalemu, Betlehemu in Tel Avivu.
Slovesnost odprtja jaslic in razsvetlitve božičnega drevesa vodita kardinal Giuseppe Bertello in škof Fernando Vérgez Alzaga, predsednik in generalni tajnik Governatorata Mestne države Vatikan.
Smreka na trgu je 30 metrov visoka, 75 let stara in 7 ton težka. Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči promocijski dogodki bodo odlična promocija Slovenije, predvsem v luči njenega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Prav tako to je odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu, za predstavitev Slovenije kot zelene države, hkrati pa simbolični znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem Slovenija zagotavlja trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostno rabo in upravljanje vira.
Dogodek lahko spremljate preko uradnih kanalov Svetega sedeža:
