O Emanuel, kralj in naš zakonodajalec, pričakovanje narodov in njih rešitelj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog.

Zadnji odpev se začenja z vzklikom Emanuel. Ime se pojavi v Izaijevi knjigi. Prerok je spodbujal kralja Ahaza, naj si izprosi znamenje od Gospoda, svojega Boga. Ahaz pa je samozadostno odgovoril, da ne bo prosil ne preizkušal Gospoda. Nakar je Izaija napovedal, da bo Gospod sam dal znamenje: Devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel. 

Prerokba se je uresničila v učlovečenju Jezusa. Ko je Jožef premišljeval, kaj naj stori, mu je bilo razodeto, naj vzame k sebi svojo ženo in sinu, da ime Jezus, kar bo izpolnilo Izaijevo prerokbo. Evangelist pa razodene, da Emanuel pomeni Bog z nami. 

Nadaljevanje odpeva nam spet ponuja Izaija, ki je pravi adventni prerok. Pravi namreč: »Gospod je naš sodnik, Gospod je naš zakonodajalec, Gospod je naš kralj, on nas rešuje.« Kadar zakone delamo ljudje, so v ozadju bolj ali manj navzoči interesi posameznika ali skupine. Gospod pa gleda na vse, saj vse ljubi in vse odrešuje.

Odpev se zaključuje z neprestano prošnjo osveščenega človeštva: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog. Sami se zapletamo v zanke svoje sebičnosti. Naši poskusi reševanja nas pogreznejo samo v globljo ujetost. Zato: pridi in nas reši.

Marija v svoji hvalnici Gospodovo reševanje opiše z besedami: razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca, povišal je nizke, lačne je napolnil z dobrotami; zavzel se je za svojega služabnika in se spomnil usmiljenja.

Kralja, ki prihaja, pridite molimo.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK