Letos mineva 530 let od ustanovitve Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Ob tej priložnosti je v Baragovem zavodu, v sredo, 19. aprila 2023 potekal zgodovinsko teološki simpozij. Drugi del praznovanja je soboto, 22. aprila s slovesnim somaševanjem v novomeški stolnici in z dnevom odprtih vrat na Kapitlju.
Zgodovinsko teološki simpozij ob visokem in pomembnem jubileju novomeškega kapitlja nosi pomenljiv naslov: Pastoralni izzivi Cerkve nekoč in danes, vodil pa ga je dr. Janez Gril.
Kolegiatni kapitelj, ki pomeni zbor oz. skupnost kanonikov, ki živijo v skupnosti, da lahko slovesneje opravljajo bogoslužje, njihov predstojnik pa je prošt, je bil v Novem mestu prisoten od l. 1493. Z nastankom novomeške škofije l. 2006 je postal stolni kapitelj, ki nadaljuje to tradicijo. Bogata duhovna in kulturna zgodovina govori še danes. Štirje predavatelji so osvetlili zgodovino in spodbudili k prepoznavanju sporočila za današnji čas.
Profesor dr. Stane Granda, zgodovinar in domačin, je spregovoril na temo Nastanek in pomen Kolegiatnega kapitlja za Novo mesto in Dolenjsko. Poudaril je, da gledamo na ustanovitev Kolegiatnega kapitlja s strani Friderika III. v luči tedanje globalne fevdalne politike, ki je Novemu mestu in okolici dala pomemben primat tudi na verskem področju in ki je po delovanju proštov in kanonikov prispevala k vsestranskemu razvoju.
Krajevni škof, msgr. dr. Andrej Saje je v nadaljevanju predaval na temo Vizija novomeške škofije v prihodnji desetletjih. Spomnil je, da je bilo med razlogi za ustanovitev novih, manjših škofij v Sloveniji navedeno tudi, da bo škof bližje ljudem, da bo župnije lahko večkrat obiskal in bo v tesnejšem stiku z duhovniki in verniki. Večja povezanost pastirja z Božjim ljudstvom bolj potrjuje krščanske skupnosti v veri in vernikom tudi pomaga k opolnomočenju za poslanstvo, ki so ga prejeli s krstom. Svoja razmišljanja za prihodnost novomeške škofije je postavil v okvir prenove vesoljne Cerkve, ki s papežem Frančiškom hodi sinodalno pot. Na to pot smo povabljeni vsi, da spregovorimo o naši veri, da prisluhnemo Sv. Duhu, da v molitveni drži in duhovnem naporu razločujemo, kakšna Cerkev smo in kaj je Božji načrt za nas, za naš čas. Med drugim je izpostavil, da naša vizija prihodnosti temelji na poglobitvi krstne milosti, na zaupanju v delovanje Sv. Duha in na molitvi, ki edina spreminja svet.
Goriški kanonik, mag. Karlo Bolčina je imel predavanje z naslovom Teološka izhodišča za združevanje duhovnikov v kapitlje nekoč in danes. Izpostavil je, da kapitelj kot tak ni svetopisemskega izvora, Božja beseda pa mu daje močno osnovo, kot npr. beremo v Apostolskih delih: Bratje so bili združeni v nauku apostolov, v lomljenju kruha, v občestvu in v molitvi. Ta beseda pa ne velja le za kanonike, temveč za vse kristjane. Naše skupno izhodišče je milost krsta, iz katere vsi rastemo. Vsak pa odgovori v zavesti Janezove besede: Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz izvolil vas. Poseben klic kanonikom, ki je nadvse aktualen še danes, je klic k skupni molitvi za božje ljudstvo.
Pastoralni teolog, mag. Branko Cestnik je spregovoril na temo Pastoralni izzivi za povezovanje duhovnikov v luči papeževe sinode o Cerkvi, ki hodi skupaj. Izpostavil je, kako je pot katoliškega duhovništva, ki je po 2. vatikanskem cerkvenem zboru šlo pot prenove, ki je v marsičem dobil značaj pravcate demitizacije. Podoba duhovnika kot sakraliziranega odmaknjenca je padla, novo podobo pa trudoma gradimo še danes. Po koncilu smo duhovnika znali desakralizirati, ni pa nam mu uspelo še dati trdnih teoloških temeljev. Potrebna je temeljita teološka refleksija.
Simpozij je jasno pokazal, da imamo bogate korenine, ki pa jih danes premalo poznamo in se jih ne zavedamo. Naša naloga je, da še naprej rastemo iz te globoke duhovne zgodovine, ki jo v Novem mestu konkretno predstavlja kolegiatni kapitelj. »V novih časih in v novih razmerah se nadaljuje s škofijo in stolnim kapitljem, kjer pa,« je sklenil dr. Gril, »bo treba poiskati nove oblike in spodbude.«
V soboto, 22. aprila ob 10. uri bo slovesno mašo v novomeški stolnici ob somaševanju kanonikov in drugih duhovnikov daroval škof Saje. Po maši si bo mogoče ogledati stolnico, Galerijo proštov, Kapiteljsko knjižnico in Proštijski vrt. Srečanje in pogostitev se bosta nadaljevala na proštijskem dvorišču.
Škofija Novo mesto
