VATIKAN (četrtek, 18. oktober 2012, RV) – Sinodalni očetje so danes začeli s pogovori po manjših jezikovnih skupinah in pripravo seznamov s predlogi. Na podlagi teh se bo nato pripravil enoten seznam predlogov glede nove evangelizacije in posredovanja krščanske vere, kot se glasi tudi tema samega zasedanje sinode. Včeraj popoldne med 16. generalno skupščino je glavni poročevalec škofovske sinode kardinal Donald William Wuerl imel tako imenovani ''govor po razpravi'' (relatio post disceptationem), v katerem je povzel do sedaj obravnavane teme. S tem se je zaključil prvi del zasedanja škofovske sinode.
Poglejmo, o čem so v prvem tednu in pol razpravljali sinodalni očetje. Kardinal Wuerl je izpostavil štiri teme: (1) Narava nove evangelizacija, (2) Današnji kontekst poslanstva Cerkve, (3) Pastoralni odgovori na aktualne razmere in (4) Posredovalci in udeleženci v novi evangelizaciji. Vsaka tema vključuje tudi nekaj ključnih vprašanj glede področja nove evangelizacije. Vsega skupaj je štirinajst vprašanj, ki bodo usmerjala nadaljnje delo sinodalnih očetov. Kardinal je dejal, da je temelj nove evangelizacije za posredovanje vere predvsem delovanje Svete Trojice v zgodovini. Dolžnost oznanjevati resnico ni le odgovornost duhovnikov in posvečenih oseb. Sinoda je namreč izpostavila pomembno vlogo vsakega Kristusovega učenca, še posebej vernikov laikov. Zastavlja se torej vprašanje, kako lahko Cerkev pri krščenih pospešuje večjo zavest o njihovi misijonarski in evangelizacijski odgovornosti.
Glede konteksta, znotraj katerega Cerkev uresničuje svoje poslanstvo, je sinoda v ospredje postavila resnost in razsežnost izzivov, h katerim mora Cerkev danes pristopiti in ki ovirajo posredovanje vere predvsem, kar zadeva odsotnost transcendentalne razsežnosti v sekularizirani kulturi. Škofje so med drugim govorili o sekularizaciji, globalizaciji in njenih posledicah, verski ravnodušnosti, verski neizobraženosti, zmanjševanju verske svobode. Izpostavljene so bile župnije kot ključni prostor prenove Cerkve, poudarjena navzočnost kristjanov na Bližnjem vzhodu ter pomembnost uporabe medijev.
Cerkev mora na te okoliščine odgovoriti z okrepitvijo cerkvenega občestva. Ponovno se je treba vrniti k zakramentom, predvsem zakramentoma krsta in sprave ter v središče postaviti evharistijo. Največja potreba našega časa je duhovna prenova, ki jo je Cerkev poklicana oznanjati in uresničiti. Duhovna prenova je najpomembnejši element nove evangelizacije, kajti obsega prenovo osebnega srečanja z Jezusom Kristusom ter katehezo, ki pospešuje našo duhovno rast. Zastavlja se torej vprašanje, kako lahko Cerkev na najboljši način oblikuje prostor in čas za srečanje s Kristusom in bolje pospešuje duhovno prenovo, spreobrnjenje in versko formacijo za vse krščene; ter kako lahko Cerkev pomaga krščenim živeti krščansko vero. Kot pomemben element nove evangelizacije je bilo navedeno pričevanje o Kristusovi ljubezni preko prizadevanja za pravičnost, mir in razvoj ter pri tem izpostavljen bogat družbeni nauk Cerkve. Beseda je tekla tudi o pomenu Katekizma Katoliške Cerkve ter načrtovanju osnovnega in celostnega katehetskega programa. Govor je bil o katehistih, ki imajo glavno vlogo v posredovanju vere, izpostavljeno pa je bilo tudi vprašanje, ali je morda prišel čas, da se jim dodeli institucionalizirana oz. stabilna služba v Cerkvi, ter na kakšen način jim Cerkev lahko pri njihovem poslanstvu pomaga.
V sinodalni dvorani je bila posebna pozornost namenjena tudi družini, kjer se vera posreduje tudi v najtežjih razmerah. Družinsko življenje je treba podpirati in spodbujati, še posebej danes, ko zelo trpi pod pritiski sekulariziranega pogleda na stvarnost. Družina je domača Cerkev in je poleg posredovanja vere nenadomestljiva tudi pri formaciji posameznika kot osebe. Vprašanje se torej glasi, kako lahko Cerkev pomaga družini pri njenem poslanstvu. V tej povezavi je bila poudarjena pomembna vloga mater v družini in žensk nasploh v življenju Cerkve. Med posredovalci in udeleženci so bili navedeni tudi duhovniki in njihova nenadomestljiva vloga v novi evangelizaciji. Ni se pozabilo na posvečene osebe in kandidate za duhovništvo. Zadnje vprašanje se nanaša na laikat in govori o najboljšem načinu povezovanja laikov v organizacije lokalnih Cerkva, da si bodo laikinje in laiki skupaj z duhovniki prizadevali za evangelizacijo skupnosti.
Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.
