Besedila udeležencev
Nagovor nadškofa msgr. Stanislava Zoreta OFM
Danes bi imel Božji služabnik prof. Anton Strle rojstni dan. Star bi bil 106 let. Zato je zelo primerno, da sklepno sejo škofijskega postopka za beatifikacijo in kanonizacijo obhajamo prav danes. Načrtovali smo sicer, da bi ta dogodek pripravili za 20. oktober leta 2020. Na ta dan je namreč profesor Strle leta 2003 umrl. Pri svetnikih običajno pravimo, da je njihov smrtni dan rojstni dan za nebesa.
Razmere zaradi koronavirusa so poskrbele, da škofijski del postopka obhajamo na dan njegovega rojstva na ta svet. Zadnjih nekaj dni me namreč obhaja misel, da svetniki z Božjimi barvami olepšajo naš svet. Tudi Božji služabnik profesor Strle je na njemu lasten način, z dosledno askezo, predano molitvijo in dosledno ljubeznijo do teološke resnice vsem nam v Božjih barvah odkrival lepoto stvarstva in življenja s Kristusom. Nad vsem tem pa je žarel njegov duhovniški lik, ki je kot »alter Christus« živel in razodeval veličino Božje ljubezni v zakramentu evharistije in sprave.
Profesorja Strleta sem srečeval kot predavatelja na Teološki fakulteti, kot neutrudnega izpraševalca pri izpitih. A vse te ure v predavalnici in kilogrami dogmatičnih skript zbledijo ob prizoru iz uršulinske cerkve Svete Trojice v nekem nedeljskem popoldnevu. Stal sem v ozadju cerkve in se za nekaj trenutkov potopil v molitev. Tedaj je v cerkev prišel profesor Strle. Prizor, vreden odličnega peresa, ki bi moglo opisati dramatičnost trenutka, ali pa čopiča, ki bi znal ujeti svetost tistih nekaj sekund.
»Ko je ostareli profesor, ves izsušen od askeze, prišel na sredino cerkve, je kot spodsekan padel na obe koleni pred Najsvetejšim in se globoko priklonil. Vstajanje je bilo prava muka. Z obema rokama se je oprl ob tla in se potem mukoma, z velikim naporom dvignil. Ta prizor mi bo ostal v spominu do konca življenja. Takrat sem namreč živo začutil profesorjevo globoko vero in spoštovanje do zakramenta svete evharistije ter prvič globoko začutil: človek, ti si svetnik.«
Škofijski postopek bomo s to sejo zaključili in celotno dokumentacijo zapečatili ter jo poslali na Kongregacijo za zadeve svetnike v Rimu.
Pred seboj vidite arhivske škatle, ki so polne pisem, spisov, člankov, razprav in drugega gradiva, ki ga je napisal Božji služabnik. Vse to so pregledali in o tem podali svoje mnenje teološki cenzorji. Zahvaljujem se jim za strokovnost in zavzetost. Ob tem so številni dokumenti iz arhivov, ki govorijo o Božjem služabniku in njegovem delu. Iz teh dokumentov je nastala obsežna študija Zgodovinske komisije, ki obsega 432 strani. Zgodovinska komisija, s. Jasna Kogoj, mag. Blaž Otrin in dr. Tamara Griesser – Pečar je opravila obsežno in odlično delo.
Izredno delo je opravilo cerkveno sodišče, ki je zaslišalo vse priče in uredilo zapisnik njihovih zaslišanj. Hvala lepa škofovemu delegatu p. Jožetu Puclju, pravdniku Francu Šenku in notarju Igorju Vojinoviču.
Prav je, da se zahvalim tudi vsem, ki so na mnoge in različne načine sodelovali pri izvedbi celotnega škofijskega postopka, od prevajalcev, kopistov, prepisovalcev in tolikih drugih, ki so z znanjem in ljubeznijo opravili svoje delo. Zahvalim se vsem, ker vseh ne morem našteti.
Posebej pa bi se rad zahvalil postulatorju Andreju Piršu. Škofijski postopek je bil opravljen v točno štirih letih. Prva seja sodišča je bila na današnji dan leta 2017. Brez pomisleka rečem, da je bilo vse narejeno v rekordnem času. Za to je s svojo neizmerno požrtvovalnostjo in sposobnostjo spodbujanja drugih poskrbel postulator dr. Andrej Pirš. Bil je duša in srce tega postopka in za to se mu iskreno zahvaljujem.
Gradivo postopka bomo sedaj izročili Kongregaciji za zadeve svetnikov. Pot do beatifikacije je še pred nami. Formalne postopke bodo vodili uradniki na Kongregaciji, mi pa ne smemo čakati križem rok. Pomnožiti moramo svoje molitve in prinašati svoje potrebe pred Boga po priprošnji Božjega služabnika Antona Strleta, saj bo za srečen zaključek postopka potreben čudež na njegovo priprošnjo.
Naj končam z besedami, ki sem jih že povedal: Svetnikov ne dela Kongregacija za svetnike, svetniki prihajajo iz gorečih molitev vernikov, ki zaupajo v njihovo priprošnjo.«
msgr. Stanislav Zore OFM,
ljubljanski nadškof metropolit
Beseda zahvale in kratka predstavitev dela v obdobju škofijskega dela postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta
S to sejo se zaključuje škofijski del postopka za beatifikacijo božjega služabnika Strleta. Ob tej priliki bi se rad zahvalil najprej Bogu. Brez božje pomoči bi ne prišli do današnjega zaključka.
Potem sem se gotovo dolžan zahvaliti p. Petru Williju in p. Thomasu Felderju, preteklemu in sedanjemu vrhovnemu predstojniku duhovne družine »Delo«. Prvi mi je dovolil, da postanem postulator in me ves čas spodbujal, podobno tudi sedanji vrhovni predstojnik. Če bi bile normalne razmere, bi bil sedanji vrhovni predstojnik p. Thomas Felder tudi navzoč pri tej zadnji seji. Se pa tega dogodka veseli in je v molitvi povezan z nami, saj je bil prof. Anton Strle kot škofijski duhovnik član naše redovne skupnosti v širšem pomenu.
Zahvaljujem se g. nadškofu Stanislavu Zoretu za aktivno spremljanje postopka. Seveda sem se dolžan zahvaliti tudi škofu Andreju Glavanu, ki je v vlogi apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije omogočil uradni začetek in tudi imenoval teološke cenzorje, zgodovinsko komisijo in cerkveno sodišče. Zahvaljujem se Strletovemu odboru in še posebej njenemu predsedniku prof. dr. Antonu Štruklju, ki je izročil zapuščino prof. Strleta ter tako omogočil, da smo prišli do mnogih pomembnih dokumentov.
Zahvaliti pa sem se dolžan seveda tudi vsem tistim, ki so na osnovi imenovanja ali pa tudi brez njega aktivno pomagali. Več kot 30 oseb je bilo pri tem bolj ali manj vključenih. Hvala članom cerkvenega sodišča. 34 prič je bilo zaslišanih in vsakokrat ste morali v ta namen žrtvovati skoraj pol dneva, pravdnik Franc Šenk se je npr. moral vsakokrat pripeljati iz Ankarana v Ljubljano, kjer so bila v jezuitski rezidenci v Dravljah zaslišanja prič. Hvala škofovemu delegatu p. Jožetu Puclju, hvala notarju Igorju Vojinoviču, ki je tipkal zapisnike in podpisal na tisoče strani dokumentov. Hvala tudi s. Marion Schiele kot pomožni notarki.
Hvala trem cerkvenim cenzorjem, ki so prebrali in podali oceno Strletovih izdanih del, ki jih je kar za 10 arhivskih škatel. Njihova imena so tajna. Naj jim Bog poplača ves njihov trud.
Hvala članom zgodovinske komisije, v prvi vrsti s. Jasni Kogoj, ki je posvetila ogromno časa Strletu in prispevala glavni delež pri pisanju poročila zgodovinske komisije. K temu je s svojo strokovnostjo in delom veliko prispeval tudi mag. Blaž Otrin. Zahvaljujem pa se tudi prof. dr. Tamari Griesser Pečar za vse njene nasvete. Ne smem pa pozabiti omeniti tudi pokojnega prof. dr. Andreja Vovka, ki je bil član zgodovinske komisije vse do svoje smrti. Zahvalim se tudi p. Francu Šviglju za zelo koristne nasvete pri arhivskem delu.
Hvala prevajalcem: msgr. Oskarju Simčiču, ge. Dini D’Elia, s. Ilariji Montanar in seveda tudi s. Mojci Šimenc, ki je vse prevode skrbno pregledala in jih po potrebi tudi lektorirala.
Hvala kopistki Ljubici Costello. Prav tako se zahvalim g. Franciju Steklasi za številna pretipkana besedila, prav tako ge. Mariji Kropivnik. Vse pretipkane stvari pa je skrbno kontrolirala ga. Marica Globočnik.
Seveda so na tak ali drugačen način pomagali še mnogi drugi.
Kratko o poteku postopka. Za postulatorja sem bil imenovan 12. 4. 2012, uradno smo zaprosili za začetek postopka 27.11. 2013. Odlok o uradnem začetku škofijskega postopka je bil izdan 30. 4. 2014. Prva seja sodišča pod predsedstvom nadškofa msgr. Stanislava Zoreta je bila na današnji dan pred štirimi leti (21. 1. 2017). Zelo veliko časa in energije je bilo potrebno za ureditev Strletove zapuščine, kar je bil predpogoj za zbiranje gradiva. Zaradi izredno obsežnega gradiva je bilo seveda potrebno napraviti izbor pomembnejših stvari, npr. dnevnike, sklepe duhovnih vaj, precej pisem se je tudi prevedlo.
Ob delu za beatifikacijo so mi vedno bolj postajale jasne zlasti tri stvari:
- Treba se je držati navodil, ki jih je izdala kongregacija za svetnike.
- Pri delu se je potrebno truditi, da vsak dokument dobi čim prej dokončno obliko in ga shraniti na pravem mestu.
- Dokumente tako opremiti, da spregovorijo tudi nekomu, ki se ni posebej poglabljal v življenje in delo božjega služabnika.
Božji služabnik Strle je v intervjuju, ki je bil objavljen 10. julija 1977 v Družini, dejal: »Meni se je že od nekdaj zdela edino zanimiva stvar resnica«. Skozi celoten proces za njegovo beatifikacijo smo se trudili prav za to: da bi prišli do resnice o njegovem življenju in njegovih krepostih in v ta namen je zbrana vsa ta dokumentacija.
O njeni vsebini pa nam bo spregovoril notar g. Igor Vojinovič.
dr. Andrej Pirš FSO,
postulator
Predstavitev gradiva (notar Igor Vojinovič)
Tukaj zbrano gradivo bo v dveh izvodih poslano v Rim na kongregacijo za svetnike, en izvod pa se bo shranil v nadškofijskem arhivu. V Rimu ostane en izvod na kongregaciji, en izvod pa dobi postulator na rimski stopnji, ki poskrbi na osnovi tega arhiva za izdelavo pozicije.
Gradivo je sestavljeno iz več sklopov. V prvem sklopu so dokumenti, ki so bili potrebni za uradni začetek postopka, sledijo zapisniki zaslišanj uradnih prič. Pred cerkvenim sodiščem je bilo zaslišano 34 prič. Nato je obsežno, 432 strani dolgo poročilo zgodovinske komisije, kjer so navedeni preiskani arhivi in seznami v njih najdenih dokumentov. Sledijo najdeni dokumenti in dokumenti, ki dokazujejo glas svetosti. V celoti obsega ta sklop približno 5700 strani.
V drugem sklopu so prevodi bistvenih vsebin zgoraj navedenega gradiva v italijanščino v obsegu nekaj več kot 1700 strani (1719).
Tretji sklop pa so kopije izdanih del božjega služabnika Antona Strleta, skupaj 714 objavljenih enot.
Pred nami je torej obsežen izbor gradiva, na osnovi katerega bo mogoče napisati tako imenovano pozicijo, ki na osnovi teh dokumentov opiše življenje in junaško stopnjo kreposti božjega služabnika Antona Strleta.
Danes smo navzoči pri zadnji zaključni seji cerkvenega sodišča pod vodstvom g. nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Kako bo potekala ta seja?
Glavna vsebina so prisege o vestno opravljenem delu in varovanju službene tajnosti. Tako bo najprej prisegel g. nadškof, nato pa člani cerkvenega sodišča: škofov delegat, pravdnik in notar. Škofov delegat je v škofovem imenu vodil cerkveno sodišče. Pravdnik je skrbel, da se je vse vršilo po predpisih, notar pa je beležil seje cerkvenega sodišča in overjal dokumente. Sledi prisega postulatorja, ki je usmerjal celoten potek škofijskega dela postopka. Prisegel bo tudi nosilec zbranih dokumentov na kongregacijo za svetnike v Rimu. Sledi pečatenje zbranega gradiva in na koncu se podpišejo še pisma, ki so naslovljena na prefekta kongregacije za svetnike.
Sedaj pa bom prebral nadškofov odlok o zaključku škofijskega dela postopka.
Igor Vojinovič,
notar
