V ljubljanski stolnici so v sredo, 5. julija, obhajali zahvalno bogoslužje ob 32. obletnici konca desetdnevne vojne za Slovenijo. Sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, pri bogoslužju pa je sodeloval pevski zbor Notranjska.
Škof Jamnik je v nagovoru med zahvalno mašo obudil spomine na dogajanje izpred 32 let, ko so slavnostno vzdušje dneva samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v nočnih urah iz 26. na 27. junij zmotili tanki jugoslovanske armade, ki je hotela nasilno pokoriti Slovenijo. Po posredovanju nadškofa Alojzija Šuštarja so škofovske konference iz vse Evrope izrekle podporo Katoliški Cerkvi v Sloveniji in posredovale pri svojih vladah, da bi Slovenijo čim prej priznale kot suvereno državo, saj je bilo to najučinkovitejše sredstvo za obrambo demokracije, človekovih pravic in civilnega prebivalstva »v tej majhni deželi Evrope, ki se imenuje Slovenija«.
Nadškof Šuštar je dobro poznal politične razmere v Evropi in po svetu, kar je izviralo iz prijateljstev z zelo pomembnimi in vplivnimi osebnostmi v Evropi, ter rednimi pogovori z ministri prve demokratične Vlade, ki je bila izvoljena leta 1990. Škof Jamnik je spomnil, kako je nadškof dr. Šuštar že v četrtek, 27. junija 1991 zvečer, poslal tudi telegram papežu Janezu Pavlu II. in mu sporočil, da je jugoslovanska zvezna vojska začela okupacijo Republike Slovenije. Papež je nemudoma posredoval in pozval vse odgovorne, »naj takoj preneha nasilje in naj dialog nadomesti uporabo orožja, da bi s pomočjo pogovorov našli pravično rešitev nerešenih vprašanj v spoštovanju pravic in zakonitih teženj slovenskega naroda«.
Nekdanji ljubljanski nadškof je s pomočjo dr. Franceta Bučarja pri svojih uglednih prijateljih po Evropi in v svetu uspešno posredoval tudi pri preprečitvi napovedanega letalskega bombardiranja Ljubljane in drugih delov Slovenije. Telefonski klici in pošiljanje telefaksov so trajali okoli 12 ur, na dan podelitve mašniških posvečenj leta 1991, nadškof pa je tisto noč slovenski narod prav posebej izročil v Marijino varstvo.
Kot je v mašnem nagovoru še spomnil škof Jamnik, iz teh dni, ključnih za Republiko Slovenijo, »izvira tudi zaobljuba, da vsako leto po naših romarskih cerkvah in pri vseh svetih mašah izročimo in posvetimo slovenski narod Božji in naši Materi Mariji in sicer na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta«.
Vir: Družina
Homilija škofa Jamnika: Obsijala nas je svetloba z neba
1. Podpora katoliške Cerkve v Evropi
Slavnostno vzdušje dneva samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije so že v nočnih urah iz 26. na 27. junij zmotili tanki jugoslovanske armade, ki je hotela nasilno pokoriti Slovenijo. Nadškof Alojzij Šuštar kar ni mogel verjeti, da je jugoslovanska vojska posegla po sili in je o vojaških aktivnostih nemudoma obvestil vse predsednike evropskih škofovskih konferenc, svoje prijatelje iz javnega in političnega življenja v Švici ter številne prijatelje in znance v Evropi in po svetu. Že dan po razglasitvi samostojne Slovenije, 27.6., nato pa ponovno 30. junija 1991, ko je položaj bil še težji in v tistem trenutku nihče ni vedel, kako se bodo dogodki odvijali, kajti na vidiku so bile tudi najbolj tragične in črne napovedi, je Šuštar ponovno poslal pismo vsem škofovskim konferencam v Evropi. Ocena situacije je zelo realistična, hkrati pa polna upanja in tudi vizije, v kateri smeri je mogoče iskati rešitve: »Katoliški škofje Slovenije ponovno in nujno pozivajo vse škofovske konference v Evropi in svetu ter vse katoliške organizacije naj nadaljujejo in okrepijo svoja prizadevanja, da bi prenehala vojaška agresija in okupacija Slovenije, ki jo izvaja jugoslovanska armada. Katoliška Cerkev v Sloveniji je prejela veliko spodbud in izrazov podpore. Naša Cerkve izraža vso svojo hvaležnost za besede, ki jih je izrekel Sveti Oče Janez Pavel II., in za vsa dosedanja prejeta sporočila solidarnosti, ki so jih poslali kardinali in škofovske konference.« Šuštarjeva beseda je v nadaljevanju jasna in odločna, kar kaže na izjemno resno situacijo, ki lahko vodi v najbolj tragične dogodke: »Armada ne spoštuje prekinitve ognja in obtožuje druge, da ga ne spoštujejo. Pripravlja se celo na nov napad. Tudi ne spoštuje najbolj osnovnih načel človečnosti, h katerim jo zavezujejo mednarodne konvencije. Prosimo vas, ne mislite, da v osrčju Evrope ni možna zelo huda represija in vzpostavitev vojaške in komunistične diktature. Prosimo vas, storite vse, kar je možno, da to preprečite. Gre za dejansko agresijo, ki je bila že nekaj mesecev premišljena, njen končni cilj pa je streti demokracijo v Sloveniji. Isto bi sledilo na Hrvaškem. Vsaka druga informacija je napačna. Prosimo vas, ne verjemite informacijam, ki prihajajo iz Beograda. Najbolj učinkovito sredstvo za obrambo demokracije, človekovih pravic in civilnega prebivalstva v tej majhni deželi Evrope, ki se imenuje Slovenija, bi bilo takojšnje priznanje suverene države Slovenije. Kajti Slovenija je razglasila neodvisnost zato, da bi zavarovala svojo demokracijo. Zato vas prosim, da si v tem smislu prizadevate pri vaših vladah«. (glej prilogo št.8 - Poziv slovenskih škofov škofovskim konferencam v Evropi, 30.junij 1991). Iz zapisanih besedah je razvidno da je nadškof Šuštar dobro poznal politične razmere v Evropi in po svetu. Takšno poznavanje je izviralo iz prijateljstev z zelo pomembnimi in vplivnimi osebnostmi v Evropi, ter rednimi pogovori z mistri prve demokratične Vlade, ki je bila izvoljena leta 1990, ter seveda prijateljstvo s sošolcem iz Škofovih zavodov, dr. Bučarjem, kot bomo videli v nadaljevanju.
2. Podpora papeža Janeza Pavla II.
Cerkev je delila usodo in skrbi ter prizadevanja slovenskega naroda. Storila je vse, da bi mednarodna javnost zvedela resnico o dogodkih v Sloveniji. Že v četrtek, 27. junija zvečer, je nadškof dr. Alojzij Šuštar poslal telegram papežu Janezu Pavlu II. "Sveti oče, oborožene sile jugoslovanske zvezne vojske so začele okupacijo Republike Slovenije. Obstaja nevarnost državljanske vojne in prelivanja krvi. V teh okoliščinah je Cerkev na Slovenskem združena v neprekinjeni molitvi za mirno rešitev resnih problemov. Vašo svetost prisrčno prosim, da nas s svojo očetovsko besedo potolažite in opogumite. Zelo bi bili veseli vašega poziva k pravičnosti in miru. Ko Vas prosim za apostolski blagoslov, izražam svojo vdanost v Kristusu."
Naslednji dan, 28. junija 1991, je papež Janez Pavel II. v konzistoriju omenil napad na slovenski narod in poudaril pravico slovenskega naroda do samostojnosti in uveljavljanja človekovih pravic. Prav tako je to storil 29. junija pri umestitvi novih kardinalov: "Moja misel se danes posebej obrača k dragim prebivalcem Hrvaške in Slovenije. Blizu sem vsem tistim, ki objokujejo svoje padle, ranjenim in vsem, ki žive v žalosti in strahu. Še enkrat ponavljam, da ni mogoče in se ne sme zatreti s silo pravic in legitimnih želja narodov. Na ta način želim opogumiti vse tiste pobude, ki so usmerjene v iskanje pravičnih rešitev, samo na ta način je namreč mogoče zagotoviti mir in bratsko sožitje med narodi. Zato še enkrat pozivam vodstva vseh jugoslovanskih republik, naj pokažejo dejavno voljo do dialoga in daljnosežno modrost. Vse te želje za dobro in mir vseh jugoslovanskih narodov zaupam materinskemu posredovanju božje Matere in svetih apostolov Petra in Pavla."
Na težke razmere v Sloveniji je opozoril tudi pri molitvi angel Gospodov v nedeljo, 30. junija, pri splošni avdienci v sredo, 3. julija, in v posebnem telegramu, ki ga je na naslov ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja poslal državni tajnik kardinal Sodano v imenu svetega očeta: "Ob dramatičnih dogodkih v Sloveniji, ki so povzročili številne človeške žrtve, uničenje in tolikšno trpljenje, vas prosim, da zagotovite svojim slovenskim sobratom v škofovstvu in vsemu narodu bližino in solidarnost svetega očeta z vsemi, ki objokujejo svoje mrtve in trpijo zaradi nasilja. Sveti oče nujno poziva vse odgovorne, naj takoj preneha nasilje in naj dialog nadomesti uporabo orožja, da bi s pomočjo pogovorov našli pravično rešitev nerešenih vprašanj v spoštovanju pravic in zakonitih teženj slovenskega naroda ter kliče materinsko zaščito Kraljice miru na drago Slovenijo. Iz srca pošiljam apostolski blagoslov."
3. Napoved bombnega napada na Ljubljano in prošnja dr. Franceta Bučarja
29. junija 1991, na praznik apostolov Petra in Pavla je nadškof Šuštar posvetil nove duhovnike. Mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici je bilo zaradi vojnih razmer v Sloveniji slabše obiskano. Po sveti maši je sledilo že tradicionalno kosilo z novomašniki in njihovimi družinami v Bogoslovnem semenišču Ljubljana na Dolničarjevi ulici. Med kosilom me pokliče sestra redovnica, ki je sprejela telefonski klic, da bi se pri nadškofu nujno rad oglasil predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar in to takoj. Šel sem nadškofu in mu to povedal in seveda je bil nadškof Šuštar pripravljen sprejeti dr. Bučarja kadarkoli. Že med kosilom (torej dobrih deset minut po klicu) je dr. Bučar sam in to kar peš prihitel na Dolničarjevo v Bogoslovno semenišče. Nadškof je prekinil kosilo, šel z dr. Bučarjem v posebno sobo (kar v Bogoslovnem semenišču in ne na škofiji). Bučar je nadškofa Šuštarja v pogovoru prosil naj nemudoma pokliče po telefonu svoje ugledne prijatelje po Evropi in svetu, da se prepreči napovedano letalsko bombardiranje Ljubljane in drugih delov Slovenije. Ta bombni napad naj bi se zgodil naslednji dan, v nedeljo 30. Junija. Bučar je v tem zaupnem pogovoru in prošnji nadškofu razložil še nekatera druga dejstva in hude nevarnosti. Spomnim se, da je nadškof Šuštar predčasno zapustil kosilo, odhitela sva v pisarniške prostore nadškofije in začelo se je klicanje po telefonu, od Vatikana, Švice, druge države v Evropi, ZDA ter pošiljanje telefaksov na skoraj 100 naslovov. To telefonsko klicanje in pošiljanje telefaksov je trajalo okoli 12 ur (samo ta dan, torej 29. Junij 1991) od 12. ure pa tja do polnoči. Ko se je to zaključilo za tisti dan, pa je rekel nadškof Šuštar, zdaj pa pojdimo v kapelo, da prosimo Stvarnika zgodovine in Dobrega Očeta, da po svojem Sinu Jezusu in Svetem Duhu blagoslovi naše delo za mir. Posebej je to noč slovenski narod izročil v Marijino varstvo, Mariji Pomagaj na Brezjah. Iz teh dni, ključnih za Republiko Slovenijo, izvira tudi zaobljuba, da vsako leto po naših romarskih cerkvah in pri vseh svetih mašah izročimo in posvetimo slovenski narod Božji in naši Materi Mariji in sicer na praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta.
