Slovenski škofje so 3. januarja 2022 na 128. redni seji Slovenske škofovske konference sklenili, da ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi podelijo odličje sv. Cirila in Metoda duhovniku, profesorju in biblicistu akad. Jožetu Krašovcu za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Odličje je izročil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž v ponedeljek, 27. junija 2022, med sveto mašo v Olimju ob godu sv. Eme.
Utemeljitev priznanja
Akad. Jože Krašovec je s svojim vrhunskim raziskovalnim in prevajalskim ter zavzetim in predanim pedagoškim delom na področju Svetega pisma neprecenljivo prispeval k razvoju biblicistike v Sloveniji. V okoliščinah, ki duhovniškemu poklicu in veri niso bile naklonjene, je s popolnim zaupanjem v Njega, ki mu daje moč (Flp 4,13), pogumno sledil Božjemu klicu. Ta ga je vodil ne le v duhovniško službo, temveč tudi v raziskovanje Svetega pisma. Branje Stare zaveze, večinoma pisane v hebrejščini, delno tudi v aramejščini in grščini, ga je tako prevzelo, da je temu posvetil leta intenzivnega asketskega študija, ki so ga zaznamovale kar štiri doktorske disertacije: na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu je dosegel doktorat iz bibličnih znanosti (1976); na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu doktorat iz filozofije (1982), v Parizu pa kombiniran doktorat (1986): iz zgodovine religijske antropologije (za Sorbono) in teologije (za Katoliški inštitut). Vse svoje pridobljeno znanje je usmeril v prizadevanja za razvoj biblicistike v domovini.
Že na začetku svoje pedagoške dejavnosti na Teološki fakulteti od leta 1976 dalje je organiziral prevod več temeljnih del s področja Svetega pisma, da je tako poskrbel za ustrezno standardizacijo svetopisemske terminologije. Kot svoje najpomembnejše življenjsko poslanstvo je razumel pripravo komentiranega prevoda Svetega pisma, saj gre za knjigo knjig, ki je bila med drugim gonilna sila razvoja slovenskega jezika in duhovne kulture. Organiziral je kar dva prevoda celotnega Svetega pisma v slovenščino: od leta 1984 do leta 1996 je zelo zavzeto in v timskem duhu vodil pripravo ekumenskega prevoda Svetega pisma (SSP), od leta 2007 do danes pa pripravo katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi (SPJ), ki je izšel v petih knjigah, končuje pa se redakcija za tisk v eni knjigi. Z velikim veseljem in zanosom je v letih od 1974 do 2005 kar petindvajsetkrat vodil slovenske novomašnike in njihove znance na dvotedensko študijsko potovanje po Sveti deželi. Zavest o edinstvenem pomenu Svete dežele, domovine Svetega pisma, ga je navdihnila, da se je v strokovnem, znanstvenem in pedagoškem delu doma in v tujini tako osredotočil na raziskovanje razsežnosti Božje pravičnosti in pravice ter na raziskovanje oblik svetopisemskih imen, da je na tem področju že dolgo vodilni raziskovalec v svetovnem merilu. Ob več kot 200 znanstvenih člankih so še posebej pomembne njegove znanstvene monografije o razsežnostih Božje pravičnosti in pravice v Svetem pismu (Ljubljana/Leiden; Michigan: 1999, 2020 in 2022) in o fonetiki bibličnih imen, ki jih je izdal v domovini in pri vrhunskih mednarodnih založbah v tujini (Ljubljana/New York/London, 2007 in 2010).
Mednarodna odmevnost njegovih publikacij mu je odprla vrata na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (1991 izredni član, 1995 redni član) ter v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti (1993). Leta 1996 je ob izidu ekumenskega prevoda Svetega pisma v Cankarjevem domu organiziral velik in svetovno odmeven mednarodni simpozij s temo »Interpretacija Svetega pisma« (zbornik v obsegu 2000 strani je izšel v Ljubljani in v Sheffieldu v Angliji). Mednarodna znanstvena prepoznavnost in ekumenska usmerjenost akademika akad. Krašovca sta bili razlog, da je bil leta 2004 na 18. svetovnem kongresu za raziskovanje Stare zaveze (IOSOT) na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem s popolno podporo katoliških, protestantskih in judovskih znanstvenikov izbran za predsednika združenja IOSOT za obdobje treh let (2004–2007). V teh letih je pripravil 19. svetovni kongres IOSOT, ki je potekal od 12. do 20. julija 2007 v Ljubljani kot prvi kongres tega prestižnega združenja v »vzhodnem« delu sveta. Zavzemanje za promocijo slovenske kulture v svetu ga je gnalo k odločitvi, da je od 2003 do 2007 koordiniral tudi pripravo komentirane faksimilne izdaje najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma za mednarodno zbirko Biblia Slavica (izid Paderborn/ZürichMünchen /Dunaj, 2007). Kot odličen predavatelj Svetega pisma je nastopal v Atenah, na Dunaju, v Cambridgeu (večkrat), v Frankfurtu, Varšavi, Helsinkih, Jeruzalemu (večkrat), Leuvenu, Madridu, Oslu, Parizu, Regensburgu (večkrat), Gradcu, Cape Townu, Baslu, Göttingenu, Leidnu, Singapurju, Splitu, Iasiju, Münchnu, Kristianstadu in v Aberdeenu (2019). S svojim izjemnim strokovnim in znanstvenim in prevajalskim opusom je Slovence obogatil za temeljna dela, ki se vpisujejo v zakladnico najvišje slovenske kulture in pomenijo mejnike v razvoju slovenske biblicistike.
Življenjepis akad. dr. Jožeta Karšovca
Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku; redni profesor eksegeze Stare zaveze na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Podčetrtku, gimnazijo v Vipavi, kjer je leta 1963 maturiral. 1963‒1967 je študiral teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, 1967‒1970 na oddelku iste fakultete v Mariboru. 1970 je dosegel diplomo in licenciat iz teologije. 1970‒1973 je študiral na Bibličnem inštitutu v Rimu in dosegel licenciat bibličnih ved. Med študijem v Rimu je bil član nemškega kolegija (Collegio Teutonico). 1973‒1974 je nadaljeval študij na francoski biblični in arheološki šoli v Jeruzalemu in dosegel diplomo. 1974‒1976 je nadaljeval študij na Bibličnem inštitutu v Rimu in 17. marca 1976 dosegel doktorat iz bibličnih ved. 1979‒1980 in 1981‒1982 je študiral na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in tam dosegel doktorat iz filozofije (promoviran 29. junija 1983).
Med študijem v Jeruzalemu je bival v Ekumenskem inštitutu Tantur s štipendijo inštituta. 1985‒1986 je bil na študijskem dopustu v Parizu in Londonu. 4. oktobra 1986 je na Sorboni dosegel kombiniran doktorat: iz zgodovine religij – religijske antropologije (za Sorbono) in teologije (za Katoliški inštitut). Vse tri disertacije so objavljene: 1. Der Merismus im Biblisch-Hebräischen und Nordwestsemitischen (Biblica et orientalia 33; Rome: Biblical Institute Press 1977); 2. Antithetic Structure in Biblical Hebrew Poetry (Supplements to Vetus Testamentum 35; Leiden: E. J. Brill, 1984); 3. La justice (sdq) de Dieu dans la Bible hébraïque et l'interprétation juive et chrétienne (Orbis biblicus et orientalis 76; Freiburg, Švica: Universitätsverlag; Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1988).
Od 1976 dalje je predaval eksegezo Stare zaveze in biblično teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in na oddelku v Mariboru: od 1976 do 1978 kot honorarni predavatelj, od 1978 do 1988 kot docent, od 1988 do 1992 kot izredni profesor, od 1992 kot redni profesor za biblični študij Stare zaveze. Od 1987 dalje je bil predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo. 1987–1989 je bil prodekan Teološke fakultete v Ljubljani. Od marca do septembra 1990 je gostoval na univerzi v Cambridgeu (Anglija). Od rimskega študija dalje je bil poleti vsako leto na študiju po evropskih knjižnicah, večinoma v Cambridgeu, Londonu, Münchnu, Oxfordu, Zürichu.
Takoj po imenovanju za predavatelja Svetega pisma na Teološki fakulteti je Jože Krašovec začel organizirati prevod temeljnih del za učno gradivo za študente in druge ljubitelje Svetega pisma. Pod njegovim strokovnim vodstvom so bila pripravljena in izdana tri obsežna temeljna dela:
- Henri Cazelles s sodelavci. 1979. Uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Celje: Mohorjeva družba.
- Augustin George in Pierre Grelot s sodelavci. 1982. Uvod v Sveto pismo Nove zaveze. Celje: Mohorjeva družba.
- Anton Grabner-Haider in Jože Krašovec. 1984. Biblični leksikon. Celje: Mohorjeva družba.
V organizaciji in pregledih prevoda teh del je Jože Krašovec določil standardizacijo terminologije za področje bibličnih ved.
30. maja 1991 je bil na skupščini SAZU izvoljen za dopisnega člana v razredu za filološke in literarne vede (II. razred). Od februarja do julija 1992 je bil na študijskem dopustu v Jeruzalemu (na Hebrejski univerzi in Ratisbonu). 27. junija 1993 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Od februarja do junija 1995 je bil na študijskem dopustu v Jeruzalemu (École Biblique). 6. junija 1995 je bil izvoljen za rednega člana v razredu za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Isto leto ga je vodstvo največjega svetovnega znanstvenega združenja za raziskovanje Stare zaveze (The International Organization for the Study of the Old Testament) v Cambridgeu izvolilo za člana posvetovalnega sveta svojega znanstvenega glasila Vetus Testamentum, ki je glavna mednarodna revija tega področja. Od takrat je Krašovec tudi delegat Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri Mednarodnem združenju akademij (Union Académique Internationale).
Jeseni leta 1996 je bil imenovan v Akademski forum Združenih bibličnih družb za prevajanje Svetega pisma v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Jeseni 1998 je izšla slovenska verzija francoske disertacije: Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi (Celje: Mohorjeva družba). Jeseni 1999 je izšlo monumentalno dvojezično delo Reward, Punishment, and Forgiveness: The Thinking & Beliefs of Ancient Israel in the Light of Greek and Modern Views(Supplements to Vetus Testamentum 78; Leiden/Boston/Köln: E. J. Brill), XXXVI + 959 strani; slovenska verzija Nagrada, kazen in odpuščanje: Mišljenje in verovanje starega Izraela v luči grških in sodobnih pogledov(Dela/Opera 53; Ljubljana: SAZU/Svetopisemska družba Slovenije), 1037 strani + 58 likovnih prilog. Jeseni 2000 je izšlo monografsko delo Med krivdo in spravo (Dela / Opera 54; Ljubljana: SAZU/Svetopisemska družba Slovenije), 581 strani + 40 likovnih prilog. Jeseni 2001 je izšlo monografsko delo Med izvirnikom in prevodi(Dela/Opera 57; Ljubljana: SAZU/Svetopisemska družba Slovenije), 784 strani + 56 likovnih prilog. Za to knjigo je med sedemnajstim knjižnim sejmom v Cankarjevem domu v Ljubljani Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije 28. novembra 2001 podelilo nagrado »Najlepša slovenska knjiga v letu 2001« v kategoriji »Stvarna literatura«.
V letu 2007 je izšla dvojezična monografija (slovensko-angleška) Svetopisemska lastna imena: Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje (Ljubljana: SAZU in Založba ZRC SAZU). V letu 2010 je v ZDA izšla angleška verzija te monografije z naslovom The Transformation of Biblical Proper Names (New York/London: T. & T. Clark International). V letu 2013 je izšla monografija Prevajanje med teorijo in prakso (Ljubljana: SAZU in Založba ZRC SAZU), v letu 2020 pa monografija Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu (Ljubljana: SAZU, založila Založba Družina). V letu 2022 je v ZDA izšla angleška verzija te knjige z naslovom God's Righteousness and Justice in the Old Testament (Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company).
Znanstvenih in strokovnih člankov akad. Krašovca je v domačih in tujih revijah, zbornikih in drugih publikacijah več kot 200. Predaval je v Atenah, Dunaju, Cambridgeu (večkrat), Frankfurtu, Varšavi, Helsinkih, Jeruzalemu (večkrat), Leuvenu, Madridu, Oslu, Parizu, Regensburgu (večkrat), Gradcu, Cape Townu, Baslu, Göttingenu, Leidnu, Singapurju, Splitu, Iasiju, Münchnu, Kristianstadu na Norveškem, v Aberdeenu na Škotskem (2019).
V nacionalnem pogledu je njegovo najpomembnejše delo organizacija, usklajevanje, prevajanje in redakcija dveh komentiranih slovenskih prevodov Svetega pisma: od 1981 do 1996 priprava slovenske ekumenske Biblije (Slovenski standardni prevod), od 2006 dalje priprava slovenske jeruzalemske Biblije. Ob štiristoti obletnici izida Dalmatinove Biblije (1984) je v Ljubljani izšel prevod Nove zaveze z naslovom Sveto pismo Nove zaveze: Jubilejni prevod ob štiristoletnici Dalmatinove Biblije (Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani), ki so ga pod vodstvom Jožeta Krašovca in Franceta Rozmana pripravili Otmar Črnilogar, Kajetan Gantar, Alojz Rebula in France Rozman. Spremno besedo je napisal Alojz Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit. Od leta 1984 dalje je priprava celotnega prevoda Svetega pisma potekala pod strokovnim in tehničnim vodstvom Jožeta Krašovec. Prevod je izšel leta 1996 v eni knjigi z naslovom Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije). V predgovoru so navedeni prevajalci, lektorji in drugi sodelavci v projektu tega prevoda Svetega pisma. Pomemben podatek je, da je prevod iz leta 1996 ekumenski in ga označujemo s kratico SSP (Slovenski standardni prevod).
Od začetka leta 1995 dalje je v imenu SAZU, obeh slovenskih univerz in vseh glavnih svetovnih svetopisemskih združenj organiziral mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma, ki je ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma skupaj s spremljevalnimi kulturnimi prireditvami od 17. do 20. septembra 1996 potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na simpoziju je z referati sodelovalo 90 strokovnjakov, večina iz tujine. Kot rezultat tega simpozija je leta 1998 izšel zbornik Interpretacija Svetega pisma/Interpretation of the Bible (1909 strani) pri založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti in posebej še pri založbi the Sheffield Academic Press v Angliji. Ta zbornik je odmeven po vsem svetu, ker poleg pomembnih hermenevtičnih študij prvi vključuje obsežne študije o zgodovini prevajanja Svetega pisma v zahodni in vzhodni Evropi.
Leta 2003 je akad. Krašovec dal pobudo, da se najstarejši slovenski prevodi Svetega pisma vključijo v mednarodno zbirko Biblia Slavica, ki izhaja pri založbi Ferdinand Schöningh v Nemčiji. V souredništvu z glavnim urednikom zbirke, akad. prof. dr. Hansom Rothejem (Bonn), in izr. prof. dr. Majdo Merše (ZRC SAZU) je v treh letih organiziral pripravo in tisk monumentalnega dela faksimilov najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma skupaj z znanstvenim komentarjem v tej zbirki. Obe knjigi sta izšli v letu 2006 (uredniki Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe), Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581–1582) übersetzt von Primož Trubar; Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin, Südslavische Bibeln, Band 3. Paderborn/Munich/Vienna/Zurich: Ferdinand Schöningh, 1042 pages folio format; Kommentare, Südslavische Bibeln, Band 3,2. Paderborn/Munich/Vienna/Zurich: Ferdinand Schöningh, 397 pages in folio format. 29 novembra 2008 je imel Jože Krašovec uvodno predavanje o celotni zbirki Biblia Slavica na slavnostni akademiji na Nordrhein-Westfälische Akademie der Wissenschaften und der Künste v Düsseldorfu.
7. avgusta 2004 je bil Jože Krašovec na sklepni skupščini 18. kongresa akademskega združenja International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT) v Leidnu na Nizozemskem izvoljen za predsednika tega združenja za tri leta (2004–2007). S tem je prejel mandat, da za leto 2007 v Ljubljani organizira 19. svetovni kongres IOSOT, ki je pod njegovim predsedstvom potekal v Ljubljani od 12. do 20. julija 2007; slavnostno odprtje je bilo 15. julija v okviru mednarodnega bibličnega festivala na Pogačarjevem trgu. Na kongresu IOSOT in na kongresih petih pridruženih organizacij je nastopilo okrog 300 predavateljev z vseh celin. Programska knjiga obsega 205 strani. Zbornik glavnih predavanj je 2010 izšel pri založbi E. J. Brill Academic Publishers (Leiden/Boston).
V vlogi odgovornega nosilca SSP je Jože Krašovec leta 2007 Slovenski škofovski konferenci dal pobudo za pripravo novega, »katoliškega« prevoda Svetega pisma na osnovi svetovno razširjene francoske Jeruzalemske Biblije, ki je bil z objavo v petih knjigah zaključen leta 2021 (SPJ). Prva verzija prevoda za jeruzalemsko izdajo je nastajala v letih 2007‒2019 in je izšla v petih knjigah:
Krašovec, Jože in France Rozman (avtorja in urednika). 1984. Sveto pismo Nove zaveze: Jubilejni prevod ob štiristoletnici Dalmatinove Biblije. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Spremno besedo je napisal Alojz Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit.
Krašovec, Jože (avtor in urednik). 1996. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
--- (avtor in urednik). 2010. Sveto pismo: Nova zaveza in psalmi. Ljubljana: Založba Družina in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (980 strani).
--- (avtor in urednik). 2013. Sveto pismo: Modrostne in preroške knjige. Ljubljana: Založba Družina in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (919 strani).
--- (avtor in urednik). 2014. Sveto pismo: Peteroknjižje. Ljubljana: Založba Družina in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (384 strani).
--- (avtor in urednik). 2015. Sveto pismo: Zgodovinske knjige. Ljubljana: Založba Družina in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (444 strani).
--- (avtor in urednik). 2019. Sveto pismo: Zgodovinske knjige (drugi del). Ljubljana: Založba Družina in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (247 strani).
V letih 2019‒2021 je Jože Krašovec vodil korenit pregled celotnega prevoda Stare zaveze za elektronsko izdajo. Vzporedno je vodil pregled in delno novi prevod Nove zaveze za končno izdajo celotnega katoliškega prevoda Svetega pisma, ki bo predvidoma izšel v jeseni 2022. V predgovoru k vsaki delni in celotni izdaji katoliškega prevoda Svetega pisma so navedeni prevajalci, lektorji in drugi sodelavci.
Temeljno vodilo pri vodenju dveh prevodov Svetega pisma je načelo zvestobe hebrejskim, aramejskim in grškim izvirnikom Svetega pisma, kar še posebej pomeni spoštovanje sloga izvirnega besedila. Uporabljena metoda je torej literarna kritika in primerjalna lingvistika. Ko se antični in sodobni jeziki prepletajo v okviru celostnega pomenskega polja, se pojavljajo manjše in večje dileme glede temeljnih svetopisemskih in teoloških konceptov. Prevajanje je povezano predvsem s tremi nalogami: postopkom razkritja prvotnega pomena po načelu primarne raziskave; iskanjem ustreznih oblik izražanja v ciljnem jeziku; kodifikacijo besedišča in drugih oblik izražanja v dani kulturi. Najpomembnejši vidik pri predstavitvi oblikovanja evropskih standardnih prevodov Svetega pisma je povečanje zavedanja, da mora biti prevod v jezikovnem in literarno/slogovnem pogledu najbolj usklajen z izvirnikom. Temeljno nalogo naše revizije prevoda svetopisemskega besedila lahko povzamemo v naslednjih šestih točkah:
- večja natančnost prevoda na splošno;
- večje spoštovanje biblijskih literarnih vrst, sloga in retorike;
- popolna enotnost določenih stavkov in citatov iz Stare zaveze v Novi zavezi;
- popolna enotnost besedišča tehnične narave;
- relativna enotnost besedišča teološke narave;
- dosledna standardizacija lastnih imen.
11. novembra 1996 je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan izdal ukaz o podelitvi odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije »za zasluge na področju biblicistike in še posebej za zasluge pri novem, komentiranem prevodu Svetega pisma v slovenščino« (gl. Uradni list VI, št. 66, petek, 22. novembra 1996, št. 3647). 23. junija 1999 je Jože Krašovec prejel priznanje »ambasador Republike Slovenije v znanosti za leto 1999«. 6. avgusta 2004 je bil na 18. kongresu Mednarodne organizacije za raziskovanje Stare zaveze (IOSOT) na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem izvoljen za predsednika tega združenja, da za leto 2007 v Ljubljani organizira 19. kongres tega združenja. 4. decembra 2007 je prejel priznanje »zlata plaketa« Univerze v Ljubljani.
