Od 2. do 27. oktobra v Rimu poteka zasedanje škofovske sinode o sinodalnosti. Pred odhodom na zasedanje smo se o sinodalnem dogajanju v Sloveniji pogovarjali s slovenskim delegatom na sinodi, celjskim škofom dr. Maksimiljanom Matjažem.
Vir novice: druzina. si Berete del pogovora, ki ga lahko v celoti preberete v novi številki tednika Družina (40/2024).
Vprašanje, ki se je verjetno zastavljalo v ozadju sinodalnega premisleka in dogajanja v Sloveniji, je: zakaj bi nekdo danes sploh izbral Katoliško Cerkev, ko je navsezadnje veliko ponudbe na duhovnem področju?
Mislim, da moramo biti prepričani, da lahko ponudimo nekaj, česar ne more ponuditi nihče drug. Prenova, ki se dogaja okrog sinodalnosti, je priložnost, da spet pride na površje tisto, kar je temeljno v krščanstvu. Bistvo krščanstva je namreč občestvenost, ki je prva od glavnih tem sinode. Danes je v naši družbi velika bolezen individualizem in prisilna enakost. Občestvo pa se lahko gradi samo tam, kjer se ceni različnost ljudi. Cerkev mora biti dom. Naša vera je zgrajena na principu troedinega Boga, kot je rekel že Jezus: Ne moreš ljubiti Boga, če ne ljubiš svojega bližnjega (prim. Mr 12,31). Danes je družba žejna občestvenosti, sprejetosti, gostoljubja in domačnosti. Drug poudarek je na participaciji ali soudeleženosti. Vsak lahko skupnost obogati s svojimi darovi, če je njegova vloga ovrednotena – gre za ozaveščanje našega izvornega človeškega in krstnega dostojanstva. Tretji temelj je misijonsko poslanstvo, ki je naš smisel. Jezus naroča: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28,19). Poklical jih je, da bi bili z njim in da bi jih pošiljal ozdravljat in oznanjat (prim. Mr 3,14). Zavest poslanstva in smiselnosti življenja je danes zelo aktualna. Smisel pa se odkrije, ko človek prestopi ograje svojega interesa.
Kako vidite prihodnost tako Cerkve na Slovenskem kot vesoljne? Kaj se je izkristaliziralo v sinodalnem procesu?
Najprej se je treba soočiti z resničnostjo. Duhovniki in verniki se starajo. Določene stvari tako naravno odmirajo. Na silo se ničesar ne da vzdrževati, če ni podlage za življenje. Gre za temeljno vprašanje identitete, da se zavedamo, kdo smo in kakšno je naše poslanstvo. Zato je tako pomembno prisluhniti, kam Duh vodi Cerkev, to pa se kaže v prepoznavanju znamenj časa. V naši škofiji smo v tem dvoletnem obdobju oblikovali vizijo, ki se pokriva tudi s sinodalno vizijo. Formacija temeljnega občestva in voditeljev občestva je zelo pomembna. Občestveno formacijo začenjamo v poslušnosti najprej prav med nami duhovniki, zato svoja izobraževanja, duhovne obnove in srečanja posvečamo našim medsebojnim odnosom, naši duhovnosti, naši usmerjenosti k bistvenemu. Vizija je, da se zavemo, kaj je naše temeljno poslanstvo. Če smo občestvo, evangelij oznanjamo, zanj pričujemo in ga predajamo. Pozorni smo na to, kako hodimo drug z drugim. Da ne bi ostali osamelci, ampak bi se lahko povezali, naredili mreže tam, kjer je že življenje. Zelo pomembno se mi zdi, da tudi pri duhovnikih odkrivamo posebne talente in darove posameznikov ter jim pomagamo, da si kakšne veščine še pridobijo.
Predstavniki krajevnih Cerkva nas boste zastopali v Rimu, kako pa se lahko ostali vključimo v zaključni del sinode?
Zdaj so nas iz generalnega tajništva spodbudili, da prosimo občestva, iz katerih prihajamo, da se združimo v enem Duhu in povežemo v molitvi. Tudi sam vabim vse, da bi se v času sinode povezali v molitvi in se odpirali Svetemu Duhu, ker je to milostni trenutek za vso Cerkev. Ko bomo začeli sinodo, se bo po vseh župnijah darovala sveta maša, pri vseh mašah pa tudi pri osebni molitvi ves mesec molimo za sinodo. Molimo za Cerkev, za pastirje Cerkve in za milost prepoznavanja znamenj časa. V Kristusovi Cerkvi ni meja. V Kristusu smo eno tisti, zbrani okrog oltarja pri sv. Petru, in tisti v domačih občestvih.