V sredo, 16. avgusta, sta škof Andrej Saje in nadškof Alojzij Cvikl obiskala v poplavah prizadete ljudi na Koroškem. »Kljub vsej tragediji sem videl znamenja upanja: nasmehe na obrazih ljudi, povezovanje ljudi, gradnjo mostov. Doživel sem srečanja, ki resnično bogatijo in kažejo priložnost za gradnjo mostov tudi med ljudmi,« je za Družino povedal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje.

»Želel sem obiskati ljudi na območjih, ki so jih prizadele poplave,« je povedal škof Saje. Z nadškofom Cviklom, predsednikom Slovenske karitas, sta se iz Maribora, kjer sta obiskala center za brezdomce in naložila hrano, ki sta jo peljala na Koroško, opravila proti Ravnam na Koroškem. Tam sta se srečala z župnikom in mladimi animatorji, ki so se pripravljali na oratorij.

Ogledali so si tudi posledice poplav, ki so tako močno uničile nekatere hiše, da so nekaj družin morali izseliti.

Pot sta nadaljevala na Prevalje, kjer sta se prav tako srečala z župnikom in sodelavci Karitas ter z nekaj ljudmi, ki so jih poplave močno prizadele.

Skupaj s tajnico Karitas Terezijo Vivod so pot v Mežico in Črno nadaljevali prek Avstrije, saj cesta med Mežico in Prevaljami še vedno ni prevozna. Na poti so se pogovarjali tudi s strokovnimi delavci iz Slovenije in iz tujine, je povedal škof Saje. »Predstavnik civilne zaščite je pohvalil Karitas, da so prvi pristopili na pomoč in da so pomagali na pravi način.«

»Sodelavci Karitas so mi povedali, da so zdaj razmere že precej boljše kot so bile pred tednom dni,« je povedal škof Saje. Srečal se je z župnikom in sodelavci Karitas, pa tudi z nekaterimi Črnjani, ki so mu zaupali svoje zgodbe. »Srečal sem gospoda Petra, ki se je rešil po Božji milosti. Moral je plavati iz kleti, da je preživel, rešil se je k sinu, doma njegova žena ni vedela, kje je, mislila je, da je utonil,« je še vedno ganjen pripovedoval škof Andrej.

»Presenetilo me je veselje teh ljudi, ki so preživeli težko povodenj, velika povezanost med njimi,« je dejal. Ljudje so spet postali sosedje kot včasih. Spet so stopili skupaj in presegli delitve, meni.

Kaj ljudje potrebujejo zdaj?

Škof Saje je poudaril pomen medsebojne bližine in pomoči. »Tudi predstavnik civilne zaščite je potrdil, da ljudje trenutno najbolj potrebujejo pogovor, da izrazijo to, kar so doživeli. To je prvi korak do olajšanja. Stisk je veliko,« meni škof Saje.

V to smer gre tudi prizadevanje sodelavcev Karitas na terenu. »Duhovna pomoč je izjemno pomembna. Za verujočega je vera kot trdna skala, ki mu daje oporo tudi v takih preizkušnjah.«

Ko bodo minili prvi tedni, ko se bodo vzpostavili minimalni pogoji za normalno življenje, je pomembno, da ljudje ne dobijo občutka, da smo jih pozabili. Zato škof Saje poudarja, naj vsak naredi, kar zmore: koga obišče, pokliče, mu konkretno ponudi pomoč tudi čez kakšen mesec. »Ne samo čakati, da bo nekje nekdo pomagal, ampak naj vsak nekaj naredi, da bodo ti kraji spet zaživeli,« vabi škof Saje.

Vir: Družina