V soboto, 23. marca 2024, smo se v ljubljanski stolnici pri sveti maši, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, zbrali številni prostovoljci župnijskih Karitas ljubljanske nadškofije in sodelavci Škofijske karitas Ljubljana. Za geslo letošnjega občnega zbora smo izbrali vprašanje iz Janezovega evangelija »In kdo je moj bližnji?« (1Jn 4,18).
Gospod nadškof je zbrane nagovoril in se jim zahvalil za njihovo srčnost, sočutje in pomoč ljudem v stiski: »Dragi bratje in sestre prostovoljci. Najprej moram povedati dejstvo, da ste Karitas ljudje. Karitas ni naslov in poštni nabiralnik. Karitas ni in ne more biti transakcijski račun. Karitas niso skladišča. Karitas tudi niso urniki, ki visijo na vratih in spletnih straneh. Moramo biti sicer preudarni, da ne bi komu prišlo na misel, da vsega tega, kar dobrodelno dejavnost omogoča in podpira, ne bi omalovaževali ali celo razglašali za nepotrebno. Nasprotno! Brez vsega tega nikakor ne bi mogli nuditi pomoči tistim, ki jo potrebujejo«
Zahvalil se je prostovoljcem, ki so živa vez med vsemi računi, skladišči, urniki in tistimi, ki so jim ta sredstva namenjena, ljudem v njihovi stiski. Zahvalil se je tudi dobrotnikom, ki s sredstvi zagotavljajo obstoj Karitas ter zaposlenim za predano in nesebično delo.
Srečanje se je nadaljevalo z druženjem in programom na Teološki fakulteti, kjer so po uvodnih pozdravih zbrani prisluhnili pevskemu nastopu mladinskega pevskega zbora Limbar iz Moravč, ki je s svojim prešernim petjem in sproščenostjo pritegnila vse v dvorani. Sledilo je predavanje misijonarja Toneta Kerina na temo Življenje in delo v misijonih na Madagaskarju. Predavatelj je povedal, da je prva misijonarjeva skrb prinesti Jezusa ljudem, ki ga še ne poznajo ali pa ga ne poznajo dovolj. Zato je njegova prva dolžnost, da Jezusa sam vzljubi in z njim tudi živi. Misijonarjeva naloga je, da se z ljudmi, h katerim je poslan, dobro seznani in pobliže spozna. Da spoštuje njihovo kulturo in navade. Veliko skrbi v misijonih je posvetil šolstvu, preprečevanju lakote in motiviranju ljudi za nove metode pridelovanja hrane, gradnji zdravstvenih ambulant in izgradnji cerkva.
Srečanje smo zaključili s poročili o delu Škofijske in župnijskih Karitas v preteklem letu, finančnim poročilom ter poročilom s srečanj arhidiakonatov. V letu 2023 je bilo opravljenega ogromno dela. 3350 prostovoljcev je opravilo 232.993 ur prostovoljnega dela za pomoč ljudem v stiski. ŽK so skupaj s ŠKL v letu 2023 razdelile za 2.517.567 € hrane , 21.805 prejemnikom. 4.078 poplavljenim gospodinjstvom smo pomagali v višini 4.139.876 €.
Pred zaključkom sta nadškof msgr Stanislav Zore in Marko Čižman, predsednik ŠKL, podelila zahvale sedemnajstim Župnijskim karitas, ki so s svojim delom na terenu pomagale k lajšanju materialnih in psihosocialnih stisk prizadetim v poplavah.
Za ves trud in opravljeno delo v preteklem letu se je sodelavcem ŠKL in vsem prostovoljcem ŽK zahvalil tudi generalni tajnik ŠKL Jože Kern. Poudaril je tudi, da si za prihodnja leta želimo mirnejših časov s čim manj bolezni, vojn in naravnih nesreč. Tako upamo, da prihaja čas za večje vključevanje mladih v naše delo. Mladi so se velikokrat pripravljeni vključiti v dobrodelnost župnije, vendar čim bolj samostojno in projektno. To pomeni, da jim ponudimo možnost jasno opredeljene dejavnosti in akcij, ki jih potem vodijo sami, na svoj način. Na Škofijski karitas bomo za ta namen poskušali čim bolje organizirati koordinacijo in konkretno pomoč župnijskim Karitas.
Škofijska karitas Ljubljana
