Od 6. do 7. septembra 2018 je v Bratislavi na Slovaškem potekalo srečanje predstavnikov škofovskih konferenc Srednje in Vzhodne Evrope, ki ga je organiziral Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE).

Srečanja so se udeležili škofje iz Slovaške, Češke, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Ukrajine, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Mednarodne škofovske konference Sv. Cirila in Metoda ter predstavniki CCEE-ja. Slovenijo je zastopal murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Slovesno somaševanje škofov in apostolskega nuncija na Slovaškem je v katedrali sv. Martina v Bratislavi daroval predsednik CCEE in nadškof v Genovi kardinal Angelo Bagnasco.

Udeleženci srečanja so obravnavali aktualna vprašanja, ki se dotikajo pastoralnega poslanstva Cerkve ter družbene in kulturne okoliščine v Srednji in Vzhodni Evropi.

V zadnjih letih so škofije v omenjeni evropski regiji izpeljale številne dobrodelne akcije, med katerimi velja izpostaviti skupno nabirko leta 2017 za žrtve spopadov na Bližnjem vzhodu. Z zbranimi sredstvi so katoličani podprli gradnjo domov, bolnišnic, šol in celotnih vasi, da so se begunci lahko vrnili v svoje domovine. Ustanove Katoliške Cerkve so prispevale pomemben delež pri sprejemanju in pomoči migrantom, ki so prečkali omenjene evropske države v času migrantskega vala.

Države Srednje in Vzhodne Evrope so priča negativnemu pojavu izseljevanja svojih prebivalcev v tujino. Poglavitni razlog za ta pojav je šibkejši gospodarski standard v domovini. Čeprav so se države Vzhodne Evrope priključile razvitemu Zahodu, po tridesetih letih ostajajo neenakovreden partner, kar se občuti tudi v povprečju osebnih dohodkov.

Škofje pozivajo nacionalne vlade, naj posvetijo več pozornosti izobraževanju in mladim, ki pogosto zapuščajo svoje domovine zaradi pomanjkanja kariernih priložnosti ali socialnih stisk ter iščejo službo v tujini, kjer jim ponujajo višje plače in boljšo socialno varnost tako za sklepanje zakona kot za ustanavljanje družine. Prav tako škofje upajo, da se bodo nacionalne vlade in politiki zavzemali za najšibkejše v družbi: bolnike, starostnike, onemogle ter osebe na družbenem obrobju. Vsem je potrebno zagotoviti dostojno življenje in kakovostno zdravstvo. K temu bi lahko pripomoglo, če bi države Zahodne Evrope ekonomsko obravnavale enakovredno države Srednje in Vzhodne Evrope.

Padec železne zavese in znova pridobljene svoboščine so prinesle prebivalcem te evropske regije veliko veselje, hkrati pa se škofje zavedajo, da so številni prebivalci prestrašeni in negotovi. Migracijska kriza je pokazala, da ni enostavno premostiti miselne in kulturne ovire, ki obstajajo med Vzhodom in Zahodom, obenem pa si želijo sodelovanja. Ni mogoče ostati neobčutljiv v primeru stisk ljudi, ki v želji po boljši prihodnosti zase in svoje družine bežijo pred smrtnimi nevarnostmi, lakoto in pomanjkanjem. Potrebno je storiti vse, kar je mogoče, da se pomaga njihovim izvornim državam, da se odpravi težave, ki povzročajo migracije.

Škofje so zaskrbljeni zaradi širjenja ideologije spola, ki se med drugim skriva tudi v t. i. Istanbulski konvenciji. Zavzeti se moramo, da se Evropa vrne k svojim naravnim in krščanskim koreninam. Njene institucije, vključno s sodišči, bi morale spoštovati avtonomijo evropskih držav Srednje in Vzhodne Evrope na kulturnem in etičnem področju.

Udeleženci srečanja so v skupnem sklepnem sporočilu za javnost izpostavili zaskrbljenost zaradi nadnacionalnih odločitev, ki včasih na posreden način vsiljujejo rešitve, ki nasprotujejo ustavam in kulturi posameznih držav. S tem poglabljajo odtujitev in delujejo proti integraciji članic. Škofje zahtevajo od vladnih predstavnikov, da zavrnejo ratifikacijo ali podpis Istanbulske konvencije.

Katoliška Cerkev želi prispevati svoj delež pri evropski integraciji in olajšati socialne stiske. Škofje se v molitvi spominjajo vsakega, ki trpi ali se nahaja v težavah ter želijo pomagati tistim, ki to potrebujejo. Ob tem izpostavljajo besede papeža Frančiška, da »Bog je daleč od zla, toda blizu trpečim«.