Od 6. do 9. julija 2015 je bil v Pragi XXVI kongres voditeljev evropskih centrov za duhovne poklice na temo: »Kako se danes v družini spremljajo mladi v duhovništvo in posvečeno življenje«. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom Komisije za duhovne poklice Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Evropske komisije za duhovne poklice (EVS), v sodelovanju z narodnim centrom za duhovne poklice Češke republike, ki je bila letos država gostiteljica.
Kongresa se je udeležilo 65 udeležencev iz Evrope, zlasti škofje, ki so odgovorni za pastoralo poklicev (9). Na kongresu sta bila izpostavljena predvsem dva cilja: a) da je potrebno spodbujati poklicno delo med posameznimi člani; kritično primerjati poklicno delo po posameznih državah (19, vključno z Združenimi državami Amerike); deliti stiske in moliti za poklice; b) razmišljati o vlogi družine pri izbiri duhovnega poklica. Na kongresu je vzniknila želja, da bi kongresniki udeležencem jesenske škofovske sinode, ki bo razmišljala na temo: »Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkev in v današnjem svetu«, ponudili nekatere točke v razmislek, še posebej prednostno vlogo, ki jo ima družina pri izbiri duhovnega poklica.
Prvi dan kongresa je udeležence pozdravil Mons. Josef Kajnek, škof delegat za pastoralno duhovnih poklicev v imenu Češke škofovske konference; Jan Wolf, predstavnik občine in magistrata mesta Prage; Mons. Oscar Cantoni, predsednik Evropske komisije za poklice in Mons. Nico Dal Molin, tajnik Evropske komisije za poklice. Prvi večer je duhovnik iz Češke, Kamil Skoda, skupaj s svojimi starši, povedal svoje izkušnje, kako sta ga starša spremljala na poti duhovniškega poklica.
Drugi dan je direktor oddelka za mladino iz ministrstva Češke republike Jan Balik, opisal obdobje komunizma in predstavili izkušnje centrov za mlade, ki so se v tem času izoblikovali po škofijah. Direktor za pastoralo poklicev v Belgiji (flamski del), Filip Hacour, je ponudil razmislek o izzivih, ki jih doživlja sodobna družina v okviru sekularizacije. Zakonca Attilio Danese in Giulia Paola Di Nicola, oba profesorja psihologije na Univerzi v Chietiju (Italija), sta udeležencem kongresa predlagala v branje družbeno-kulturne razmere v katerih živijo družine v Evropi. Izhajajoč iz nekaterih socioloških in antropoloških podatkov, s katerimi je mogoče opisati razloge za sedanjo krizo zakonske zveze in družine, sta predavatelja poudarila, da je potrebno ponovno razmisliti, kako bomo v prihodnosti mlade navdušili za poroko in življenje v družini. Dobra družina je namreč najboljše okolje v katerem se lahko prebudijo duhovni poklici. To misel sta s svojim pričevanje potrdila tudi duhovnik Kryštof Javůrek in redovnica Judith Tulejova, oba iz Češke.
Tretji dan je udeležencem kongres spregovoril še Mons. Jorge Carlos Patron Wong, tajnik Kongregacije za duhovnike v Rimu. Predavatelj je svoje razmišljanje strnil v tri točke: a) med poslanstvom družine in duhovnimi poklici je tesna povezanost: b) družine lahko veliko prispevajo pri izbiri duhovnega poklica; c) zelo pomembna je osebno spremstvo, ki ga lahko starši nudijo svojim otrokom, ko se ti odločajo za duhovni poklic. Mons. Wong je še posebej izpostavil toč. 53 cerkvenega dokumenta O družini, v katerem beremo, da je družina »prvo in najboljše semenišče za duhovne poklice«. Rekel je tudi, da starši niso prvi sejalci poklicanosti svojih otrok, niti prvi oblikovalci, ampak so samo priče in skrbniki, ki gledajo, kako božji klic v otroku kali in raste. To se lahko zgodi tudi v družinah, kjer starši nimajo vere in tudi tam, kjer starši izbiri duhovnega poklica celo nasprotujejo. Starši so samo animatorji poklicanosti, ki jo daje Bog njihovim otrokom. Zato je pomembno, da danes ne govorimo samo o tem, kaj je družina in kakšna mora biti, ampak, da družini pomagamo, da živi »družinsko vzdušje«, ki ga sestavljajo vsakdanje molitve in bratski odnosi. V takšnem okolju bodo namreč semena božje ljubezni zagotovo bogato obrodila v duhovnih poklicih – še zlasti v izbiri duhovništva in posvečenega življenja.
