V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je v sredo, 19. junija 2019, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislav Zore OFM skupaj s slovenskimi škofi daroval sveto mašo za domovino.

Zahvalne svete maše za domovino, ki tradicionalno poteka pred praznikom dneva državnosti, so se poleg vernikov udeležili tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, predsednik Vlade gospod Marjan Šarec, nekateri ministri in poslanci, predsedniki sodišč, ter predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju je pel Zbor Slovenske filharmonije, himni ob začetku svete maše je zaigral  kvintet trobil orkestra Slovenske vojske, Božjo besedo in prošnje vernikov pa so prebrali pripadniki Vojaškega vikariata pri Slovenski vojski in člani Društva Sv. Modesta.

Med pridigo je murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf spomnil na čas osamosvojitve Slovenije z besedami, da: »Takrat nam ni bilo lahko, a bilo nam je lepo. Lahko nam ni bilo, ker je bila vojna in so bile žrtve. Lepo nam je bilo, ker smo čutili drug drugega kot brata in sestro – bili smo ena lepa, zanosna, a preprosta slovenska družina, ki ni več skrivala svojih hrepenenj po lastni državi. Katoličani smo osamosvojitev Slovenije z vsemi srci podpirali ter pri njej aktivno sodelovali. Ob tem ne moremo mimo vseh pozivov, ki jih je zlasti nadškof Alojzij Šuštar namenil ustavitvi napada tedanje jugoslovanske vojske na Slovenijo ter kasneje mednarodnemu priznanju naše države.«

Pridiga škofa msgr. Petra Štumpfa pri sveti maši za domovino v ljubljanski stolnici

Škof Štumpf je nato spregovoril o odprtih vprašanjih med Katoliško Cerkvijo v Sloveniji in državo: »Od predstavnikov državnih oblasti že leta pričakujemo, da z namenom ureditve delovanja Katoliške Cerkve v Sloveniji, pristopijo k sklenitvi novih delnih sporazumov s Svetim sedežem. Če imajo takšne sporazume vse sosednje države, ne vidimo nobenih razlogov, da ne bi mogli imeti tudi katoličani v Sloveniji enako urejenih pravic, Cerkev pa urejeno svobodo delovanja.«

V svojem nagovoru je izpostavil letošnjo 100-letnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, pomemben doprinos prekmurskih in štajerskih duhovnikov ter vlogo, ki jo ima ta pokrajina v naši državi z besedami: »Prekmurje v srcu Slovenije ali pa Slovenija v srcu Prekmurja. Med enim in drugim je zlati most našega slovenstva in krščanskih vrednot. Mura nikdar več ne sme postati ločnica med Slovenci.«