Slovenski škofje bodo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla v petek, 29. junija 2012, posvečevali nove duhovnike.

Tri stopnje zakramenta sv. reda v Katoliški Cerkvi[1]

1. Diakonat je prva stopnja svetega reda. Običajno diakonsko posvečenje prejmejo kandidati za duhovništvo, Cerkev pa je po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) kot samostojno službo, ki jo lahko prejmejo samski ali že poročeni možje, ponovno vzpostavila tudi stalni diakonat. Diakonska služba je predvsem služba služenja. Diakoni lahko berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. zakona, delijo blagoslove ter vodijo krščanski pogreb.

2. Prezbiterat (duhovništvo): Duhovniško posvečenje diakoni prejmejo po polaganju rok škofa, ki jih postavlja v polno službo Cerkvi. Mašniki v občestvu s škofom in Cerkvijo v zakramentu sv. reda obhajajo evharistijo in podeljujejo druge zakramente (krst, obhajilo, spoved in bolniško maziljenje) ali kot zastopniki Cerkve prisostvujejo pri sklenitvi zakramenta sv. zakona. V izrednih primerih z dovoljenjem škofa lahko podelijo tudi zakrament sv. birme.

3. Episkopat (škofovstvo). Škofje s škofovskim posvečenjem po rokah škofa posvečevalca in drugih navzočih škofov prejmejo polnost duhovniškega posvečenja. Škofom je pridržano podeljevanje dveh zakramentov, ki jih duhovniki ne podeljujejo – to sta sv. birma in sv. mašniško posvečenje (sv. red). Zanje so značilne tri službe: učiteljska, posvečevalna in vodstvena. Učiteljska služba je povezana predvsem z oznanjevanjem evangelija, posvečevalna z delitvijo zakramentov, vodstvena pa z vodenjem krajevnih Cerkva (škofij) in njim zaupanega občestva.