Na Trgu svetega Petra je papež Frančišek v soboto vodil ekumensko molitveno bdenje z naslovom »Skupaj – srečanje Božjega ljudstva«, ki se ga je udeležilo približno 18 tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi Slovenci.

Poleg papeža Frančiška so bili na ekumenskem molitvenem bdenju prisotni patriarhi, škofje in voditelji različnih krščanskih Cerkva ter udeleženci sinode, tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki so po bdenju odšli na tridnevno duhovno obnovo v bližini Rima. Na bdenju je bilo tudi okoli 3000 mladih, ki so od 29. septembra do 1. oktobra zbrani v Rimu na vikendu molitve in podelitve, ki ga organizira taizejska skupnost.

Sveti oče je v nagovoru po poročanju portala Vatican news zbrano množico primerjal s prvo krščansko skupnostjo na binkošti in dejal, da ¨prihajamo iz različnih skupnosti in držav, hčere in sinovi istega Očeta, oživljeni z istim Duhom, ki smo ga prejeli pri krstu, poklicani v istem upanju¨ (prim. Ef 4,4-5). Zahvalil se je zlasti mladim, da so prišli: »Hvala, da ste prišli v Rim, da bi molili za nas in z nami pred rednim generalnim zasedanjem škofovske sinode, na predvečer duhovne obnove pred sinodo.«

Papež je nato z zbranimi razmišljal o pomenu tišine v življenju vernika in Cerkve ter na poti enosti med kristjani. »Prvič, tišina je bistvena v življenju vernika. Je namreč na začetku in na koncu Kristusovega zemeljskega življenja. Beseda, Očetova Beseda, je postala ¨tišina¨ v jaslih in na križu, v noči Jezusovega rojstva ter velike noči. Nocoj smo se mi kristjani v tišini zaustavili pred križem sv. Damjana, kot učenci, ki poslušajo pred križem, ki je Učiteljev prestol. Naš molk ni bil prazen, ampak je bil trenutek, poln pričakovanja in razpoložljivosti. V svetu, polnem hrupa, nismo več vajeni tišine, včasih jo celo težko prenašamo, saj nas postavi pred Boga in pred nas same.«

»Tišina je bistvena v življenju Cerkve,« je bil papežev drugi poudarek razmišljanja. »V Apostolskih delih piše, da je po Petrovem govoru na jeruzalemskem koncilu ¨vsa množica utihnila¨ (Apd 15,12) in se pripravila, da bo sprejela pričevanje Pavla in Barnabe o znamenjih in čudežih, ki jih je Bog storil med ljudstvi. To nas spominja, da molk v cerkveni skupnosti omogoča bratsko komunikacijo, v kateri Sveti Duh usklajuje stališča, saj je On harmonija. Biti sinodalni pomeni sprejemati drug drugega tako, v zavedanju, da lahko vsi kaj pričujemo in se česa naučimo, ter skupaj prisluhnemo »Duhu resnice« (Jn 14,17), da bi spoznali, kaj On ¨govori Cerkvam¨« (Raz 2,7). In tišina omogoča prav razločevanje.«

Kot tretje pa je izpostavil, da je tišina bistvenega pomena na poti enosti med kristjani. »Pravzaprav je temeljna za molitev, iz katere ekumenizem izhaja in brez katere je nerodoviten. Jezus je namreč molil, da bi bili njegovi učenci ¨eno¨ (Jn 17,21). /…/ Enost med kristjani raste v tišini pred križem, tako kot semena, ki jih bomo prejeli in predstavljajo različne darove, ki jih Sveti Duh podarja različnim izročilom: na nas je, da jih posejemo v gotovosti, da je samo Bog tisti, ki daje rast (prim. 1 Kor 3,6). Za nas bodo znamenje, da smo tudi mi poklicani tiho umirati sebičnosti, da bi po delovanju Svetega Duha rasli v občestvu z Bogom in v bratstvu med nami.«

V zaključku je zbrane brate in sestre pozval, naj v skupni molitvi prosijo, »da bi se ponovno naučili biti tiho: da bi slišali Očetov glas, Jezusov klic in vzdihe Duha. Prosimo, da bi bila sinoda kairós bratstva; prostor, kjer bo Sveti Duh očistil Cerkev govoric, ideologij in polarizacij. Medtem ko se bližamo pomembni obletnici velikega nicejskega koncila, prosimo, da bi znali kot trije modri združeni in v tišini častiti skrivnost Boga, ki je postal človek; prepričani, da bomo, bližje ko bomo Kristusu, tudi bolj povezani med seboj. In kakor je modre z Vzhoda v Betlehem privedla zvezda, tako naj nas nebeška luč vodi k našemu edinemu Gospodu in k enosti, za katero je On molil. Bratje in sestre, odpravimo se skupaj na pot, v želji, da bi ga srečali, častili in oznanjali, ¨da bi svet veroval¨ (Jn 17,21).«

Vir: Družina