Dragi bratje in sestre!

V času, ko hodimo od groba do groba, z enega vrta ovenelih vencev na drugega, tako pretresljivo zveni beseda angelov ob grobu: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« (Lk 24,5). Žal nas vsakdanjik preveč pogosto vodi k iskanju med mrtvimi. Hodimo od groba, se vedno globlje pogrezamo v obup in vijemo roke v žalovanju nad mrtvimi upi. Velika noč pa nas vabi, da od grobov odidemo k bratom in sestram. Bratom in sestram moramo sporočiti, da Živega ne moremo iskati med mrtvimi. Da je vstal in živi.

Velikonočni kristjan ne hodi več h grobovom, ampak napoti svoj korak k bratom in sestram. S seboj nosi oznanilo vstajenja, oznanilo življenja in veselja. »On, ki so ga razpeli na les in umorili, je vstal in živi.« Aleluja. Veselimo in radujmo se! Aleluja.

Vam, ki ste zaradi brezobzirnosti in sovražnosti ljudi skupaj s Kristusom zasmehovani, vam, ki ste v svojem trpljenju križani skupaj s Kristusom, vam, ki se vam je življenje stemnilo, tako da sonce ne daje več svetlobe in je luna otemnela, vam, ki ste pod bremeni in težo življenja skupaj s Kristusom položeni v grob, vsem vam želimo, da bi v Kristusovem vstajenju doživeli, kako se tistim, ki Boga ljubijo, razmaknejo vsa obzorja in se tudi sredi največje teme zasvita zora velikonočnega jutra. Vsem voščimo blagoslovljeno veliko noč.

Vaši škofje