Tretje generalne skupščine, ki je potekala danes dopoldne, se je udeležilo 184 sinodalnih očetov, navzoč pa je bil tudi papež Frančišek. Razprave so potekale na dve osrednji temi »Evangelij družine in naravni zakon« ter »Družina in poklicanost osebe v Kristusu«. Na začetku je bilo napovedano, da bo redni konzistorij, predviden za 20. oktober, poleg kanonizacije namenjen tudi razmeram na Bližnjem vzhodu. Konzistorija se bodo prav tako udeležili vzhodni patriarhi in jeruzalemski latinski patriarh.

Sicer pa so današnje dopoldanske razprave odprle naslednje tematike. Poudarjena je bila potreba po boljši pripravi na zakon, da bo ta tako veljaven kot rodoviten. Povedano je bilo, naj se pozornosti ne usmerja samo na zagotavljanje pomoči neuspelim zakonskim zvezam, ampak prav tako na pogoje, ki zakon delajo veljaven in rodoviten. Posredovati je treba takšen pogled na zakon, ki o njem ne govori samo kot o neki točki, do katere je treba prispeti, ampak kot poti do višjega cilja, kot poti osebne rasti in rasti para. Odločitev za zakon je resnična in osebna poklicanost in kot taka potrebuje zvestobo in skladnost, da bi preoblikovala kraj resničnega zorenja in varovanja človeškega.

Zakonce je zatorej treba spremljati ves čas njihovega življenja, in sicer preko trdne in jasne družinske pastorale. Pot priprave na zakrament zakona mora biti dolga, je bilo poudarjeno, brez strahu, da bi to morebiti zmanjšalo število porok, ki se obhajajo v Cerkvi. Sicer bo lahko prišlo do zasičenosti cerkvenih sodišč s primeri zakonskih zvez.

Druga točka, ki je danes dopoldne bila postavljena v ospredje, je govorila o vplivu medijev pri predstavljanju ideologij, ki so nasprotne nauku Cerkve o družini in zakonski zvezi. Rečeno je bilo, da morajo katoličani biti bolje pripravljeni. Cerkev mora ponuditi svoj nauk na jasnejši način, ne predstavljati svojega nauka kot seznama prepovedi, ampak vernikov postati blizu, kot je to delal Jezus. Na ta način bo mogoče zmanjšati razliko med doktrino in prakso, med cerkvenim naukom in vsakdanjim življenjem družin.

Razprave so se zaustavile pri parih v težavah, ločenih in ponovno poročenih. Kot je bilo povedano, jim Cerkev ne sme ponuditi sodbe, ampak resnico, z razumevajočim pogledom, da bodo ljudje sledili resnici in sledili Cerkvi. Zdravilo usmiljenja sprejema, nudi skrb in podporo. Trpeče družine ne iščejo hitrih pastoralnih rešitev, ne želijo biti gola statistična številka, ampak potrebujejo občutek, da so sprejete in ljubljene. Več prostora mora biti namenjenega zakramentalni logiki kot pa pravni. Kar se tiče pristopanja k evharistiji za ločene in ponovno poročene osebe, je bilo povedano, da zakrament evharistije ni zakrament za popolne, ampak zakrament tistih, ki so na poti.

V sinodalni dvorani so bile predstavljene še tri posebne razsežnosti družine: poklicanost v življenje, misijonarskost kot pričevanje o Kristusu preko družinske edinosti in sprejemanje drugega, glede česar je družina prva šola, saj predstavlja prostor, kjer se oseba uči potrpežljivosti in počasnosti, v nasprotju z naglico sedanjega sveta. Izpostavljena je bila še ena razsežnost družine, in sicer svetost, kajti družina vzgaja za svetost: družina je podoba Trojice, je domača Cerkev v službi evangelizacije, je prihodnost človeštva.

Med tretjo generalno skupščino je bil še govor o pomembnosti katehez za družine, predvsem za otroke. Poudarjena je bila pomembna vloga molitve med domačimi zidovi, saj predstavlja prostor resnične in osebne rasti vere, staršem pa omogoča posredovanje vere otrokom.

Besedilo je s strani Radia Vatikan.