Med zadnjimi dogodki svetega leta, ki se bo sklenilo 20. novembra, sta jubilej zapornikov in jubilej oseb, ki jih je družba odrinila na rob. Prvi je na programu 5. in 6. novembra, drugi pa teden kasneje, od 11. do 13. novembra. Oba jubileja sta bila predstavljena danes dopoldne na tiskovnem uradu Svetega sedeža.
Gre za »posebej pomembne dogodke«, je med tiskovno konferenco poudaril msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije. Živeli smo intenzivno leto, bogato z novostmi in pomenljivimi trenutki za življenje Cerkve. V prihodnjih tednih bo priložnost za zaključno refleksijo, da bi preverili, če so bili cilji in pričakovanja jubileja doseženi.
Jubilej zapornikov
Prvi izmed dogodkov, ki so še na programu, bo velikemu številu zapornikov iz Italije in drugod, omogočil priti v baziliko sv. Petra, kjer bodo lahko živeli jubilej skupaj s papežem Frančiškom. Kot je poudaril msgr. Fisichella, vemo, da gre za osebe, ki so svetemu očetu zelo pri srcu. Med svojimi apostolskimi potovanji je vedno znova želel obiskati prav zapore, da bi tam posredoval sporočilo bližine in upanja. Na zapornike je posebej spomnil tudi v pismu, napisanem po objavi bule Misericordiae vultus. Jubilej je vedno predstavljal priložnost za amnestijo, je zapisal. Le-ta je namenjena vključitvi oseb, ki se, četudi si kazen zaslužijo, zavedajo krivice, katero so povzročili, in si iskreno želijo vrniti se v družbo ter ji doprinesti svoj pošten prispevek. Vse te naj doseže usmiljenje Očeta, ki hoče biti blizu tistemu, ki najbolj potrebuje njegovo odpuščanje. Papež Frančišek je v omenjenem pismu nadalje zapisal tudi, da lahko vrata zaporniške celice, kadar gredo skoznje z molitvijo k Očetu, predstavljajo sveta vrata. Božje usmiljenje je namreč sposobno preoblikovati srca in je zmožno tudi pregrade spremeniti v izkušnjo svobode.
Msgr. Fisichella je nanašajoč se na te besede tako zatrdil, da program jubileja ni mogel ne predvideti prostora, pridržanega za zapornike. Kar bodo nekateri živeli v baziliki sv. Petra, bodo drugi lahko doživeli v svojih škofijah. Škofje so bili namreč povabljeni, da bi to nedeljo obiskali zapore in z zaporniki obhajali jubilej. Tako bo imela pobuda odmev tudi drugod po svetu.
Na dogodek v Vatikanu bo prišlo okoli 4 tisoč oseb iz dvanajstih držav. Med njimi bodo zaporniki, njihovi svojci, zaposleni v zaporih, zaporniški kaplani in člani združenj, ki delujejo med zaporniki. Msgr. Fisichella je posebej omenil luteransko delegacijo, ki bo prišla s Švedske. Izpostavil pa je še podrobnost, da je v preteklih mesecih šest zapornikov iz Italije imelo možnost sodelovati pri poteku jubileja kot prostovoljci: »Intenzivna izkušnja, ki so jo vsi živeli v duhu pristne zavzetosti in odgovornosti.«
Program jubileja je preprost. Med drugim bodo udeleženci v soboto imeli možnost spovedi in romanja skozi sveta vrata bazilike sv. Petra. Tu bo v nedeljo ob 10. uri na vrsti osrednji dogodek, to je sveta maša, ki jo bo daroval papež Frančišek. Pred evharistijo bodo udeleženci prisluhnili štirim pričevanjem. Spregovorili jim bodo zapornik, ki je v zaporu doživel spreobrnjenje, in sicer skupaj z žrtvijo, s katero se je spravil; brat neke umorjene osebe; mladoletnik; in eden izmed paznikov, ki je vsakodnevno v kontaktu z zaporniki.
Jubilej oseb, ki jih je družba odrinila na rob
Drugi dogodek, ki je bil predstavljen, je jubilej oseb, ki jih je družba odrinila na rob. Kot je pojasnil msgr. Fisichella, gre za ljudi, ki imajo iz različnih razlogov – od ekonomske negotovosti do raznih patologij, osamljenosti ali odsotnosti družinskih vezi – težave pri vključevanju v družbeno tkivo in zato pogosto ostanejo na robu. To so osebe, ki jih srečujemo vsak dan, a jih naše oči pogosto ne želijo videti.
Jubileja se bo udeležilo okoli 6 tisoč oseb iz več evropskih držav. Udeleženci se bodo že v petek srečali s papežem Frančiškom, ki bo med drugim prisluhnil njihovim pričevanjem. Pričevanjem bodo v soboto dopoldne v različnih cerkvah v Rimu nato lahko prisostvovali tudi drugi. Popoldne pa bo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja potekalo tako imenovano bdenje usmiljenja, pred katerim bo na vrsti romanje skozi sveta vrata. Osrednji dogodek na programu bo nedeljska sveta maša, ki jo bo daroval sveti oče v baziliki sv. Petra.
Msgr. Fisichella je nazadnje še spomnil, da se bodo v nedeljo, 13. novembra, zaprla sveta vrata po cerkvah in svetiščih po svetu. Vendar pa zaprtje teh vrat usmiljenja ne pomeni konca zavzetosti Cerkve, temveč v luči iztekajočega se jubileja predstavlja okrepitev cerkvenega pričevanja.
