Kot so mi povedali, imajo duhovniki nizko »plačo«. Tako mi je rekel eden od njih: »Duhovniki imamo mašo, za katero je sicer priporočljiv dar 17 evrov. Vsak duhovnik ima eno mašo na dan, v nedeljo pa mašuješ dvakrat ali trikrat. Dar od druge ali tretje maše gre za vzdrževanje škofije in vzdrževanje bogoslovcev. En dar od dneva pa lahko duhovnik zadrži zase. 31 krat 17 je 520 evrov. Od tega vsak duhovnik plača približno 70 ali 80 odstotkov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, kar znaša okoli 160 evrov, ostalih 20 ali 30 odstotkov pa prispeva država. To je mesečni dohodek.«

Ali to drži? Je kdo financiran drugače? Kdo in kako?

Če imajo duhovniki tako nizke dohodke, predvidevam, da težko ustvarjajo premoženje. Kljub temu naj bi veliko duhovnikov posedovalo svojo nepremičnino. Ali veste, koliko je takih? Kako pridejo do svoje nepremičnine? Le prek dedovanja?

Dokler so župniki aktivni v službi, prebivajo v župnišču. Kako se poskrbi za ostale duhovnike, tiste, ki ne bivajo v župnišču? Kje prebivajo? Predvidevam, da številni duhovniki s svojim premoženjem ne morejo poskrbeti za prebivališče po upokojitvi. Tisti župnik, ki sem ga prej citiral, mi je povedal, da nekaterim izmed tistih, ki si ne morejo privoščiti lastne nepremičnine, pomagajo sorodniki (iz tujine), ki se zavedajo, kako je v Sloveniji. Kako je z ostalimi? Jim pomaga Cerkev? Kako? Ali morajo sami poskrbeti zase – tako, da iz pokojnine plačujejo najemnino, na primer?

Kot ste mi povedali, ima duhovnik lahko svojo osebno lastnino. Ali škofije ali kakšna druga institucija postavlja kakšne omejitve glede tega? Kakšne? Kot mi je povedal eden od profesorjev s teološke fakultete, naj bi škofje posredovali le, kadar ocenijo, da je duhovnikov standard neokusno nad standardom njegovih faranov. Je to res? Se je to že kdaj zgodilo v Sloveniji? Kdaj in zakaj?

Kot ste mi povedali, je lahko duhovnik lastnik podjetja le, če ima soglasje škofa. Na podlagi katerih kriterijev se škof odloča, kdaj bo dal soglasje?

Zakaj sploh velja ta omejitev? Zakaj Cerkev omejuje podjetništvo duhovnikov?

Duhovnike vzdržujejo verniki s prostovoljnimi prispevki in darovi, zato se le-ti po višini in rednosti lahko zelo razlikujejo. Poleg darov za mašo župnik lahko prejema tudi darove ob pogrebih, porokah in drugih priložnostih.

Vsak škofijski duhovnik je pri pridobivanju in upravljanju osebnega premoženja samostojen. Pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) zato nimamo vpogleda v načine pridobivanja premoženja s strani duhovnikov, stanju njihovih nepremičnin ali drugega imetja. Vsak duhovnik je povabljen, da na področju zasebne lastnine živi evangeljsko vrednoto skromnosti ter na tak način pričuje in oznanja evangelij (prim. Zakonik cerkvenega prava kann. 282 § 1; 286). Ob upokojitvi duhovnik lahko škofa zaprosi, da nadaljuje aktivno pastoralno delo na župniji kot župnik, župnijski upravitelj ali duhovni pomočnik. V primeru bolezni ali onemoglosti se lahko nastani v domu za ostarele duhovnike. Del prispevka za bivanje plača s pokojnino, razliko pa praviloma pokrije posamezna škofija.