V ponedeljek 28. aprila 2014 sta Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu in založba Družina, v soorganizaciji z Univerzo v Freiburgu (Nemčija), v okviru ciklusa predavanj, poimenovanih »i³ (i na tretjo potenco) - inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost«, gostila prof. dr. Eberharda SCHOCKENHOFFA, profesorja moralne teologije na Teološki fakulteti Univerze v Freiburgu in avtorja knjige Etika življenja (knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi). Tema večera je bila stanje etike danes, z gostom pa so se pogovarjali moralni teolog dr. Ivan Štuhec, filozof dr. Vojko Strahovnik in dr. Urh Grošelj, dr. med. in član Komisije RS za medicinsko etiko.
Po uvodnem nagovoru dr. Štuheca je dr. Schockenhoff predstavil svojo poklicno pot od duhovnika do profesorja moralne teologije in člana Nemškega sveta za etiko. Prvi del pogovora je bil osredotočen predvsem na vprašanje razumevanja narave in osebe ter na razvoj moralne teologije in etike do etike avtonomne morale v katoliškem kontekstu. Sledila je razprava o zdravju kot o največji sekularni vrednoti ter problemih utilitarnega razmišljanja na področju biomedicine. Dr. Strahovnik je odprl tudi vprašanje o razmerju med krščanskim pogledom na naravo (kjer je človek del narave, v kateri ima vlogo odgovornega gospodarja) in modernim pogledom na naravo (človek kot lastnik narave).
Razprava se je nadaljevala na področju medicinske etike in odgovornosti zdravnikov. Dr. Schockenhoff je pri tem izpostavil, da je nekoč veljalo, da zdravnik najbolje ve, kaj je dobro za pacienta (značilno je bilo »slepo« zaupanje bolnika zdravniku), danes pa zaradi razvoja medicine tak pristop ni več mogoč, saj je pri zdravljenju na voljo več možnosti - od osebnih okoliščin bolnika pa je odvisno, za katero se bo odločil. Naloga zdravnika je danes zato, da bolniku predstavi možnosti in mu svetuje, bolnik na drugi strani pa od zdravnika ne sme zahtevati zdravljenja, ki mu ga zdravnik glede na svoje medicinsko znanje odsvetuje.
Dr. Grošelj je kot eno bolj aktualnih medicinskih dilem izpostavil vprašanje konca življenja oz. vprašanje moralne dolžnosti do ohranjanja življenja (npr. z umetnim hranjenjem bolnika). Dr. Schockenhoff je poudaril, da je včasih veljalo, da trpečega človeka nikakor ne smemo pustiti umreti od lakote, danes (npr. z umetnim hranjenjem) pa se odpirajo drugačni etični pristopi oz. vprašanja, kot npr. kaj je cilj našega dejanja. Posledično torej obstajajo tudi upravičljivi razlogi, da se umetno hranjenje zavrne, npr. ko bolnik sam nima več želje po hranjenju oz. hrano zavrača. Dr. Štuhec je ta del strnil z besedami, da ima človek pravico umreti po naravni poti in pravico do tega, da zavrne umetna sredstva, ki bi posegala v naraven proces umiranja.
Za konec je na vprašanje iz publike dr. Schockenhoff poudaril, da kot vrednote ne smemo jemati samo zdravja v popolni obliki (v odsotnosti vseh bolezni ali drugih težav), ampak da lahko tudi na bolezen gledamo kot na vrednoto. Pravo zdravje je po njegovih besedah namreč sposobnost, da se trudimo ohranjati kakovost življenja tudi v nepopolnih okoliščinah, oz. da na zdravje ne gledamo samo kot na življenje povsem brez bolezni.
Več o večerih i3: http://www.katoliski-institut.si/sl/dogodki/i3
Vabljeni tudi na majski dogodek i3: 19. maja 2014 ob 17:00 bo naš gost Joseph A. MUSSOMELI (veleposlanik ZDA v Sloveniji). Tema: Socialno tržno gospodarstvo (poti in stranpoti).
