Spet postavljamo jaslice. Vsako leto znova se ob tem spomnimo na Jezusovo rojstvo v Betlehemu. In vsako leto znova je to vznemirljivo lep trenutek. Vsak božič v nas prebudi nekaj tiste otroške pristnosti, za katero je Jezus rekel: „Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.“ 

Ob jaslicah se spominjamo, da se je ob času cesarja Avgusta, ki je ukazal, da se morajo opisati vsi prebivalci Rimskega cesarstva, v Betlehemu, v Judeji, rodil Jezus. Marija ga je povila v plenice in ga položila v jasli. Za nas zelo borno bivališče, a boljšega takrat ni bilo na voljo. A za tega otroka so v tisti noči angeli sporočili pastirjem, da se je rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. V obhajanju božičnega praznika zato praznujemo prihod Odrešenika, ki je veliko veselje za vse ljudstvo.

Kakor je Jezus takrat prišel v zelo konkretne zgodovinske okoliščine, da bi ljudem prinesel sporočilo, da je Bog njihov Oče, in da bi jih ljubil do konca, tako Jezus tudi danes prihaja v naš čas in našo neodrešenost, da bi tudi mi spoznali, da Bog ni pozabil na nas. Tudi k nam prihaja, da bi v našo temo posvetila luč.

Naj ta luč posveti v srce vsakega človeka; zdravega in bolnega, mladega in starega, učenega in preprostega, čisto vsakega. Rad bi, da bi v svetlobi te luči odkrili poti, ki vas bodo vodile do ljudi, do bratov in sester. Potem se v sveti noči ne bo rodil samo Jezus, ampak se bo po njem rodila tudi skupnost, v kateri nihče ne bo prezrt, nihče osamljen, nihče odveč. Kakor se je Bog kot odrešenik napotil k nam, tako se tudi mi kot ljudje napotimo drug k drugemu  s sporočilom odrešenja. 

Vsem voščim blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu.

Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit