V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bo v četrtek, 1. septembra 2016, ob 18. uri odprtje arhivsko-muzejske razstave V zaledju Soške fronte. Razstava je skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana (nosilec projekta), Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, Pokrajinskega arhiva Koper, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Tolminskega muzeja ob stoletnici soške fronte (1915–1917).
O razstavi, ki bo v Stični na ogled do 2. oktobra 2016, bo spregovorila Judita Šega, ena od avtoric.
Kratka vsebinska obrazložitev
Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil, se je na zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je po reki Soči dobila ime »soška fronta«. Na njej sta v 12 soških bitkah pomerili svoje moči avstro-ogrska in italijanska armada. Avstrijska obrambna črta se je utrdila na levem bregu Soče in je v dolžini 90 km, od Bovške kotline do izliva reke Timave v Jadransko morje, branila ozemlje avstro-ogrske monarhije. Kraji v zaledju soške fronte so pri tem odigrali pomembno vlogo – skrbeli so za materialno oskrbo frontnih položajev, z bojišč in izpraznjenih primorskih vasi pa sprejemalo ranjence, begunce in ujetnike. Razstava predstavlja potek frontne linije in spremembe, ki jih je vnesla v življenje ljudi v neposredni bližini in v zaledju. Predvsem bohinjski in tolminski konec sta bila neposredno vključena v izgradnjo infrastrukture za potrebe fronte (ceste, železnice, žičnice, letališča), industrijski obrati na Jesenicah, v Ljubljani, Škofji Loki, Idriji in drugod so se preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke, obutve ipd., šole so se spreminjale v bolnišnice. Del vsakdana so postali primorski begunci in vojaški ujetniki (ruski in italijanski), za katere so zgradili taborišča in jih zaposlovali pri raznih delih. Posebna pozornost je namenjena gradnji vršiške ceste, ki je zaradi plazov s pobočij bližnjih gora zahtevala velik smrtni davek med njenimi graditelji, zlasti ruskimi ujetniki. Tudi zaledju so grozile nevarnosti bombardiranja, eksplozij streliva in obsodbe naglega vojnega sodišča. Naštete vsebine so predstavljene s pomočjo dokumentov in predmetov, ki so bili širši javnosti do sedaj manj znani oziroma neznani. Razstavo zaključujejo fotografije opustošenja, ki je ostalo za vojaki po preboju pri Kobaridu, jeseni 1917.
Vse institucije, ki so sodelovale pri nastanku razstave, hranijo veliko arhivskega gradiva in muzejskih predmetov o soški fronti in njenem zaledju, ki do sedaj širši javnosti še ni bilo predstavljeno, ima pa nadvse bogato izpovedno moč. Premierno odprtje razstave je bilo julija 2015 v Kranjski Gori, od takrat dalje pa gostuje po različnih krajih v Sloveniji. Tokratna postavitev v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični bo že 10 po vrsti.
Hkrati z gostujočo razstavo V zaledju Soške fronte bo predstavljena tudi občasna razstava Stiški samostan v času I. svetovne vojne (1914–1918), ki bo osvetlila pestro medvojno dogajanje v Stični. Na desetih panojih bodo tako predstavljeni stiški menihi, ki so morali poprijeti za orožje, Rdeči križ, ki je nekaj časa deloval v samostanskih prostorih, Nadškofija Gorica, ki je več kot tri leta gostovala v Stični in avstrijski 7. topniški polk, ki je s številnimi vojaki okupiral nekaj samostanskih prostorov. Avtor razstave je kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem Tadej Trnovšek.
Podatki o avtorjih:
Judita Šega, Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Marija Kos, Barbara Žabota, Barbara Pešak Mikec (vse Zgodovinski arhiv Ljubljana), Lilijana Vidrih Lavrenčič (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Teja Krašovec (Pokrajinski arhiv Koper), Marko Mugerli (Gornjesavski muzej Jesenice).
Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija, www.mks-sticna.si. Kontaktna oseba: Tadej Trnovšek (Muzej krščanstva na Slovenskem, tel. 01 78 77 863) in Judita Šega (Zgodovinski arhiv Ljubljana, tel. 04 506 07 01).
