VATIKAN (sreda, 10. oktober 2012, RV) – »Drugi vatikanski koncil je za nas močan poziv, da vsak dan ponovno odkrijemo lepoto naše vere, jo spoznavamo na globlji način v tesnejšem odnosu z Gospodom in v celoti živimo svoj krščanski poklic.« Tako je papež Benedikt XVI. danes nagovoril množico vernikov, ki so se na Trgu sv. Petra zbrali pri splošni avdienci. Dan pred začetkom leta vere je spregovoril o drugem vatikanskem koncilu, »velikem cerkvenem dogodku«, ki se nam zdi kot »velika freska, slika s svojimi mnogoterimi in raznolikimi elementi, pod vodstvom Svetega Duha«. Koncilski dokumenti so – kot je zatrdil – tudi za naš čas kompas, ki omogoča ladji, ki je Cerkev, da sredi viharjev ali mirnih valov odrine na odprto morje, pluje varno in prispe na svoj cilj.
Zgodovina cerkvenih koncilov
Benedikt XVI. je na kratko predstavil zgodovino koncilov. Ta velika cerkvena zborovanja so bila običajno sklicana takrat, ko je bilo treba definirati temeljne elemente vere, predvsem odpravljati zmote. Nicejski koncil leta 325 je obsodil ariansko herezijo in podkrepil božansko naravo Jezusa, Edinorojenega Sina Boga Očeta. Koncil v Efezu leta 431 je Marijo imenoval Božja Mati. Leta 451 je koncil v Kalcedonu zatrdil, da je Kristus ena oseba, v kateri sta združeni dve naravi, božanska in človeška. Tridentinski koncil v 16. stoletju je razjasnil osnove katoliškega nauka z ozirom na protestantsko reformo. Prvi vatikanski koncil je v ospredje postavil vrsto tematik in na koncu pripravil samo dva dokumenta, enega o spoznanju Boga, razodetju, veri in razumu, drugega o primatu papeža in njegovi nezmotljivosti.
Vera mora spregovoriti na prenovljen način
V obdobju drugega vatikanskega koncila se Cerkev ni spoprijemala s posebnimi zmotami glede vere, ki bi jih bilo treba izpopolniti ali obsoditi, prav tako ni bilo posebnih vprašanj glede nauka ali discipline, potrebnih razjasnitve. Predstavljamo si lahko presenečenje manjše skupine kardinalov, zbranih v benediktinskem samostanu sv. Pavla zunaj obzidja, ko je 25. januarja 1959 papež Janez XXIII. napovedal sinodo za škofijo Rim in koncil za vesoljno Cerkev. Na dan odprtja koncila, torej 11. oktobra 1962 – pred natanko 50. leti – je Janez XXIII. izpostavil splošni namen koncila: vera mora spregovoriti na prenovljen način, bolj jasno, kajti svet se je naglo spreminjal, pri tem pa mora svoje večne vsebine ohraniti nedotaknjene, brez popuščanja ali kompromisov. »Papež je želel, da bi Cerkev premislila o svoji veri, o resnicah, ki jo vodijo. A iz tega resnega in poglobljenega razmisleka o veri je moral biti na nov način opredeljen odnos med Cerkvijo in moderno dobo, med krščanstvom in določenimi osnovnimi elementi modernega mišljenja, ne zato, da bi se mu prilagodilo, ampak da bi se svetu, ki se hoče oddaljiti od Boga, predstavila zahteva evangelija v vsej njegovi veličini in čistosti.«
Krščanstvo je vera v trinitaričnega Boga in srečanje z Jezusom
Benedikt XVI. je nadaljeval, da je čas, v katerem živimo, še vedno zaznamovan s pozabo in gluhoto glede Boga. Po njegovem prepričanju se moramo naučiti najpreprostejšo in najbolj temeljno lekcijo koncila, in to je, da »je krščanstvo po svojem bistvu vera v Boga, ki je trinitarična ljubezen, in osebno ter skupnostno srečanje z Jezusom, ki usmerja in vodi življenje«. Danes je pomembno, da se ponovno in jasno dojame, da je Bog prisoten, nas varuje in nam odgovarja. Ko primanjkuje vere v Boga, se poruši to, kar je bistveno, kajti človek izgubi svoje temeljno dostojanstvo in to, kar daje veličino njegovi človeškosti. »Koncil nas spominja,« je zatrdil papež, »da je naloga Cerkve v vseh njenih komponentah posredovati besedo Božje ljubezni, ki odrešuje, da bi bil slišan in sprejet tisti božji klic, ki v sebi nosi našo večno blaženost.«
Štirje koncilski dokumenti
Ob koncu današnje kateheze je papež Benedikt XVI. še naštel štiri koncilske dokumente, konstitucije, ki so kot štiri glavne smernice na kompasu: Konstitucija o svetem bogoslužju (Sacrosanctum Concilium), Dogmatična konstitucija o Cerkvi (Lumen gentium), Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju (Dei Verbum) in Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et spes).
Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.
