»Ko pravimo 'Verujem v Boga Očeta vsemogočnega', izrazimo svojo vero v moč Božje ljubezni, ki po svojem Sinu, umrlem in vstalem, premaga sovraštvo, zlo, greh in nas odpre za večnost, večnost otrok, ki si želijo za vedno biti v 'Očetovi hiši'.« Tako je papež Benedikt XVI. na sredini splošni avdienci v Vatikanu nagovoril vernike, ki so se zbrali v Avli Pavla VI. v Vatikanu. Medtem ko je prejšnjo sredo govoril o začetnih besedah naše veroizpovedi, 'Verujem v Boga', je v današnji katehezi osvetlil Boga kot Očeta. V veroizpovedi namreč pravimo: 'Verujem v Boga Očeta vsemogočnega'.
Očetovstvo Boga presega človeško očetovstvo
Danes ni vedno lahko govoriti o očetovstvu, predvsem v zahodnem svetu, kjer podoba Boga kot očeta nima ustreznih opornih točk, je dejal papež. Nekomu, ki je imel preveč avtoritarnega in nepopustljivega očeta ali pa ravnodušnega in premalo čustvenega ali celo odsotnega, ni lahko misliti na Boga kot Očeta in se mu z zaupanjem izročiti. A svetopisemsko razodetje pomaga premagati to težavo, je nadaljeval Benedikt XVI. Govori nam o Bogu, ki nam pokaže, kaj zares pomeni biti oče. »Opiranje na očetovski lik pomaga razumeti Božjo ljubezen, ki pa ostaja neskončno večja, zvestejša in bolj celostna od vsakega človeka. Bog nam je Oče, ker nas je blagoslovil in nas izbral pred stvarjenjem sveta, zares nas je naredil za svoje otroke v Jezusu. Bog kot Oče z ljubeznijo spremlja naše življenje, nam poklanja svojo Besedo, nauk, milost in Duha,« je zatrdil papež.
Vera nam daje gotovost v ljubezen Boga Očeta
Kot pravi Jezus, je Bog Oče, ki hrani ptice neba, ne da bi te morale sejati in žeti, in oblači cvetje na polju v lepše obleke od samega kralja Salomona (prim. Mt 6,26-32; Lk 12,24-28). Mi pa smo vredni mnogo več kot cvetje in ptice neba. In če je Bog tako dober, da »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Mt 5,45), potem se lahko vedno, brez strahu in v polnem zaupanju zanesemo na Očetovo odpuščanje, ko zgrešimo pot. Bog je dober Oče, ki sprejema in objema izgubljenega in skesanega sina, zastonj daje tistim, ki prosijo, in daje kruh iz nebes in živo vodo za večno življenje (prim. Jn 6,32.51.58). Bog je Oče, ki nikoli ne zavrže svojih otrok, je ljubeči Oče, ki podpira, pomaga, sprejema, odpušča, rešuje, z zvestobo, ki presega zvestobo ljudi, da bi nas tako odprl za razsežnost večnosti. »Ljubezen Boga Očeta se nikoli ne zmanjša, nikoli se nas ne naveliča; je ljubezen, ki se podarja do skrajnosti, vse do žrtvovanja Sina. Vera nam daje to gotovost, ki postane varna skala za gradnjo našega življenja: lahko se spoprimemo z vsemi težkimi in nevarnimi trenutki, z doživljanjem teme krize in obdobja žalosti, a podprti z zaupanjem, da nas Bog nikoli na pusti same in nam je vedno blizu, da bi nas odrešil in povedel v večno življenje,« so bile papeževe besede.
Jezus nam razodene dobrohotno obličje Očeta
Vera v Boga Očeta pa od nas zahteva, da verujemo v Sina. Jezus nam namreč v polnosti pokaže dobrohotno obličje Očeta, ki je v nebesih. On je vidna podoba nevidnega Boga. Naša majhnost, naša človeška slabotnost in krhkost postanejo klic h Gospodovemu usmiljenju, da bi nam s svojo pomočjo in odpuščanjem izkazal veličino in nežnost Očeta. »Bog odgovori na naš klic tako, da pošlje Sina, ki umre in vstane za nas; vstopi v našo krhkost in stori to, kar človek sam ne bi nikoli mogel storiti: nase vzame greh sveta, kot nedolžno jagnje, in nam odpre pot proti občestvu z Bogom, naredi nas za prave Božje otroke. V velikonočniskrivnosti razodene dokončno obličje Očeta v vsej njegovi svetlobi. Na častitljivem križu se v polnosti razodene veličina Boga kot 'Očeta vsemogočnega',« je izpostavil Benedikt XVI.
Vsemogočnost Boga je drugačna od človekovih meril
A kako je mogoče misliti na vsemogočnega Boga, ko gledamo Kristusa na križu, ko vidimo moč zla, ki ubije Božjega sina, je zastavil vprašanje papež. Mi bi hoteli božjo vsemogočnost, ki je v skladu z našimi miselnimi shemami in željami: vsemogočnega Boga, ki rešuje probleme, ki posreduje, da bi se izognili težavam, ki premaga sovražne sile, spremeni potek dogodkov in ostrani bolečino. Pred zlom in pred bolečino za mnoge postane težko verovati v Boga Očeta in v njegovo vsemogočnost. A vera v vsemogočnega Boga nas spodbuja, da se podamo na drugačne poti, se naučimo spoznati, da je misel Boga drugačna od naše, da so Božje poti drugačne od naših, je pojasnjeval papež. Tudi njegova vsemogočnost je drugačna: ne izraža se kot avtomatična in arbitrarna moč, ampak je zaznamovana z ljubečo in očetovsko svobodo. »V resnici se je Bog s tem, da je ustvaril svobodno bitje, mu dal svobodo, odpovedal delu svoje moči in dopustil moč naše svobode. Tako ljubi in spoštuje naš svobodni odgovor ljubezni na njegov klic.« Njegova vsemogočnost se ne izraža v nasilju in uničevanju sovražne moči, kot bi to mi želeli, ampak se izraža v ljubezni, usmiljenju, odpuščanju, sprejemanju naše svobode in neutrudljivem pozivanju k spreobrnjenju srca.
Vsemogočnost Očeta je vsemogočnost njegove ljubezni
Samo kdor je zares mogočen, lahko prenaša zlo in je sočuten; samo kdor je zares vsemogočen lahko v polnosti izkazuje ljubezen. »Bog, kateremu pripadajo vse stvari, ker je on vse ustvaril, razodeva svojo moč tako, da ljubi vse in vsakega, v potrpežljivem pričakovanju preobrnjenja nas ljudi, ki jih želi imeti kot otroke. Vsemogočna ljubezen Boga ne pozna meja. Vsemogočnost ljubezni ni tisto, kar je moč sveta, ampak je popolni dar; Jezus, Božji Sin, razodene svetu resnično vsemogočnost Očeta, tako da da svoje življenje za nas grešnike. To je resnična, pristna in popolna božja moč: na zlo odgovoriti z dobroto in ne z zlom, na žalitve z odpuščanjem, na ubijajoče sovraštvo z ljubeznijo, ki daje življenje. Tako je zlo zares premagano, ker je umito z Božjo ljubeznijo; zdaj je smrt dokončno poražena, ker je spremenjena v dar življenja. Bog Oče obudi Sina: smrti, zadnjemu sovražniku, je odvzeto njegovo želo, in mi, osvobojeni greha, lahko vstopimo v resničnost Božjih otrok.«
Besedilo je povzeto po spletni strani Radia Vatikan.
