V Hotelu Slon je v torek, 12. marca 2013, potekala tretja javna tribuna pod okriljem Pravične in svobodne družbe, skupine za razmislek Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Tema tokratne javne tribune je bil trg dela v luči njegovega vpliva na konkurenčnost gospodarstva. O trgu dela so z voditeljem tribune dr. Žigo Andoljškom, sicer programskim vodjo pobude za pravično in svobodno družbo, razpravljali mag. Andrej Vizjak, mag. Mateja Forstnarič in mag. Samo Hribar-Milič.
Mag. Andrej Vizjak je predstavil nekatere rešitve in ozadja nedavno spremenjene delovno-pravne zakonodaje. Po njegovem mnenju je osnovni cilj nove zakonodaje doseganje znižanja segregacije na trgu dela med mladimi, ki delajo predvsem preko študentskih servisov, in starejšimi, ki imajo praviloma status zaposlenih za nedoločen čas. Svoj argument je okrepil s podatki o zaposlovanje za določen čas, ki že celo desetletje dosegajo veliko večino vseh novih zaposlitev. V nadaljevanju razprave je govoril tudi o rezervah gospodarstvenikov pri doseganju višjih cen na izvoznih tržiščih in izpostavil intenzivnejše samozaposlovanje kot boljšo rešitev za lasten eksistenčni položaj od iskanja zaposlitve v javnem sektorju. Po njegovem mnenju je treba okrepiti sistem dvostranskih pogajanj, ki lahko prinese dovolj fleksibilnosti in varnosti udeležencem na trgu dela. Ob pomisleku iz občinstva glede iskalcev zaposlitve je zatrdil, da urad za delo s svojimi programi za brezposelne in z aktivno politiko zaposlovanja ostaja osrednji element slovenskega trga iskalcev zaposlitve.
Po mnenju mag. Sama Hribarja-Miliča tudi nova delovno-pravna zakonodaja še vedno v marsikateri točki podjetjem otežuje učinkovito upravljanje s človeškimi viri. Kot primere je navedel odmor za malico, ki se šteje v delovni čas, plačan prevoz na delo, primerjalno visoke prispevke glede na nam primerljive ipd. Poudaril je, da naša podjetja poslujejo na zahtevnem enotnem 500 milijonskem trgu in da bi moral zakonodajalec pri oblikovanju pravil v večji meri upoštevati, da večinoma ne tekmujemo z nemškimi ali z avstrijskimi podjetji, temveč s slovaškimi, češkimi, poljskimi, vse bolj pa tudi s kitajskimi, kjer je cena dela pomemben element stroškovne cene izdelkov in poslovnih odločitev investitorjev. Po njegovem je v Sloveniji delež stroškov dela v dodani vrednosti primerljivo gledano previsok in bi se moral znižati. Omejevanje delovanja podjetij po njegovem ni zgolj v delovno-pravni zakonodaji, temveč tudi pri vstopnih ovirah na naš trg, predvsem dolgotrajnost določenih postopkov glede pridobivanja raznih dovoljenj.
Mag. Mateja Forstnarič se je strinjala z ugotovitvijo, da je v javnem sektorju zaposlenega preveč visoko izobraženega kadra, saj javni sektor neposredno ne proizvaja dodane vrednosti. Izpostavila je pomen dobro delujočega trga dela in iskanja tržnih niš za ustvarjanje dodane vrednosti. Ob tem je poudarila, da visoka obdavčitev in strma progresija dohodninske lestvice v Sloveniji, kjer se zaposleni zelo hitro znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, negativno vplivajo na upravljanje s človeškim kapitalom. Povedano sovpada z ugotovitvijo dr. Burgerja o močni kompresiji dohodnine pri nas s prve javne tribune pobude za pravično in svobodno družbo.
Voditelj je goste spretno usmerjal k razmišljanju o pomenu kakovostnega institucionalnega okvirja za uspešno delovanje trga dela in razpravo sklenil s potrebo po aktivnejših prizadevanjih za bolj svobodno urejanje delovno-pravnih razmerjih na našem trgu dela in udeležence povabil k udeležbi na prihajajočih javnih tribunah in k spremljanju aktivnosti pobude za pravično in svobodno družbo tudi v prihodnje.
Video posnetek javne tribune: http://www.youtube.com/watch?v=ChEJeU9Izew
Fakulteta za poslovne vede | Ciril-Metodov trg 9 | 1000 Ljubljana | Pobuda za pravično in svobodno družbo
