Spoštovani g. nadškof, dragi naš brat in pastir!

»Zgodila se Vam je Gospodova beseda,« in na nov Božji klic ste odgovorili s preprostim in velikodušnim srcem. Kot pravi Kristusov učenec in zvesti Frančiškov sin.

Sestre in bratje v Bogu posvečenem življenju Vam iskreno čestitamo in izražamo veselje ob Vašem škofovskem posvečenju ter prevzemu pastirske službe v ljubljanski nadškofiji. Pogrešali Vas bomo v naših srečevanjih in pri vodenju Konference redovnih ustanov Slovenije. A smo trdno prepričani, da se naše vezi niso in ne bodo pretrgale, ko sedaj stopate na pot apostolskega nasledstva. Vez, ki nas je najgloblje združevala doslej, ostaja enaka tudi vnaprej: to je vez Kristusa, našega Ženina in Gospoda.

Skupaj z Vami smo se pripravljali na dan Vašega posvečenja. Predvsem z molitvijo in daritvijo življenja. Združile so se prav vse redovne ustanove Slovenije, sestre in bratje v skupnih molitvah, pa tudi v skriti in z žrtvijo oplemeniteni daritvi. Prvo in najdragocenejše darilo za Vas je zato DUHOVNI ŠOPEK. Bog sam ga pozna in Vi ga slutite. Simboličen dar pa sta tudi alba, ki jo že nosite in sveča, oboje delo naših rok.

Vaše škofovsko posvečenje se je zgodilo tako rekoč na vigilijo leta, ki ga je papež razglasil za leto posvečenega življenja. To je za nas, redovnice in redovnike spodbuda, Vam, g. nadškof, pa zagotovilo, da bomo ob tej priložnosti še bolj poglobili našo redovniško poklicanost in obnovili zvestobo. V tem smislu želimo biti v srcu Cerkve, ki jo odslej Vi vodite, pričevalci upanja in veselja. In Vi ste nam že zgled in spodbuda z Vašim škofovskim geslom: »Veselite se v Gospodu!«

Bog Vas živi, g. nadškof!

                                                                                      s. Damjana Tramte HMP